Ironman Austria 2022 Celovec Pazi, tole spodaj je dolgo, ampak tako je bilo! Vedno je enako, a vseeno pod površjem rutine tli negotovost. Že šestič stojim na obali Vrbskega jezera in minute pred štartom se vlečejo, jaz pa nekj pogrešam. Ne, nisem pozabil očal, v menjalcu je vse, kar potrebujem, tudi...

V avgustovski vrocini in vrocici so imeli kolesarji, ki so se zvecer spuscali s Col de Vence proti Nici malo tezav pri odzdravljanju. Nic cudnega, v ze skoraj mraku je gor spesil v triatlonski dres, sprinterice in celado nastiman zamudnik. Nekam cudno so gledali, saj res ni bil vsakdanji prizor. Nis...

Nice in Nice – Ironman (spoiler alert: dolgo, z Nice koncem) Nico sem spoznaval na različne načine. Najprej na pomolu, čakajoč vso noč na trajekt pred leti, na poti s poletnega smučanja z Allalinhorna na Sardinijo. Ja, vpadljivo, posebej, ker so bile smuči še na strehi. Nič romantično, smrdelo je in...

Dunaj je lep, jutranja svetloba zveni, kot da zarki vibrirajo v vetru. Vedno piha, vedno sem prezgodaj na startu in iščem zavetje in se izogibam senci. Navadno sem se grel na stopnicah koptske cerkvice, a zdaj je za ogrado, pred njo cuvaj. Tempora mutandur. Sicer pa je tako domače, kot da bi bil tu ...

(nadaljevanje) Ko sem odhajal iz Celovca, nisem vedel nič, še najmanj, da bom šel na polovičko v Koper. Bil sem izpraznjen, tudi razočaran, a predvsem v dvomih. Saj ne, da bi se kot poraženec splazil ven iz ringa, ni šlo za to, da bi izrekel tisti Konec, tega se ne grem več. Tudi nisem besno brcal v...

lecko, takole: če imaš kakšnih 6 ur časa, ti z veseljem čisto na kartko povem o svojih izkušnjah... Sicer pa si prav zlahka predstavljam vprašanja in dileme, ki jih ob branju imaš. Za menoj je kakšnih 15 let ukvarjanja najprej z maratoni, potem pa z dolgim triatlonom in še vedno se intenzivno ukvarj...

Nekje sem slišal lepo zgodbo: dolgi triatlon je kot punca. Prvo leto nisi čisto pri sebi od navdušenja, drugo hlastaš za še, še, tretje je nagrajujoče, vedno lepše je. Potem počasi postanejo stvari jasne, še vedno je lepo, prelepo, da bi nehal. A pričakovanja rastejo, za njimi hlastaš in upaš, da bo...

Četrtič stojim na mivki obale Vrbskega jezera in ne morem drugače kot med čakanjem na štart primerjati vseh teh let. Kako so različna! Prvo leto strah in nemir, bom zmogel? Drugo leto: danes tekmujem! Tretjič, še vedno v nervozni mešanici strahu in miru: napad. Potem je sledilo lansko leto, pretekla...

Jutro je jasno in svetloba vzhajajočega sonca me slepi, ko se med griči vozim v službo. Ni kakršenkoli dan. Ko sem v jutranjem mraku odpiral vrata avtomobila, sem se ozrl v sosednjega, družinskega. V njem me čaka velik kovček in še večja torba z zgovornim napisom: Triathlon Aero Comfort. Nekako cont...

Tokrat sem sam, ko se v večernem mraku peljem po novi istrski avtocesti med mehkimi griči. Ne znajdem se več tako, kot leta nazaj, ko je ta pot, bolje rečeno njena starejša soseda, ovinkarila malo desno in levo med vasmi in dolinicami, pomenila vsakoletno vznemirljivo pot na počitnice. Do vrha napol...

Pripravljati se za legendarbni dolgi triatlon iron razdalje v Rothu eno leto vnaprej ni težko. Prvič, ker potrebuješ zelo hitre prste, da se prijaviš in ceniš, da si (s prijateljsko pomočjo tipkovnice še bolj vajenih profijev) uspel, preden je padla zastavica 55 sekund po deseti, nič nič, na dan pri...

Kot kaže, sva v cilj 20.LM pritekla skupaj: 3.26:35.

20. LM je bil lepa ilustracija izjave Sira Sebastiana (Coa) ob prevzemu predsedstva IAAF: Our product is athletics, but our business is pleasure.

Runcajz

Tretjič se odpravim na obalo jezera v Celovcu, na start svojega tretjega Iromnana. Luksuz avtodoma in oblačenje neoprena “doma”, a le lučaj od obale ter ležeren (Buzz bi mi očital: važič!) sprehod med rookiji in plavanje v jutranji topli jezerski vodi me povsem pomirita. Ne slišim več napovedovalca,...

Bruised and battered, tako sem vstopil v novo leto. Dolga, predloga lanska sezona, hlastanje za novo dozo, neposlušanje telesa, vse to je samo poglabljalo bolečine v stegnih, bokih, širile so se po ishiaticusu dol in gor. Dokler januraja nisem obstal, dobesedno. Pretekel ali poskusil sem teči, ah, s...

A zdaj bo pa že konec?, sem se spraševal zadnji dan junija po cilju Ironmana v Celovcu. Z vrha navdušenja nad rekordnim (seveda le mojim) rezultatom in še bolj nad tekmo, sem gledal v prepad, nekje na obzorju so se kazali obrisi ciljev. Opa, saj tole je že odvisnost!? In se prijavim na Zell am See, ...