Zadnje novičke

[Maryet]

Čestitke!

[Loni]

Jest sn tut hepi . Čestitam.

[ROSI64]

Čestitke Matej

[jan_jan]

Naj ti še na tem mestu četitam za izreden podvig. 14 dvatisočakov v slabih 24. urah ni mačji kašelj. Tebi je včeraj šlo/teklo kot namazano . Oddelal si suvereno, na tehničnih mestih nekoliko previdneje, si pa zato na koncu "ketno ftrgal" . Itak

Lepo se cajtaj in kmalu na svidenje na......

[AVI]

Ni kaj reči kot le... Iskrene čestitke "ta star"... ...to si pa zrihtal "v nulo"... Sedaj ko je duša mirna, si pa v miru privošči

[matej-jethro]

Prebujen iz prvega spanja Ker me je na Stahovici pričakalo kar nekaj prjatlov in prijateljic se je ultra dogodek nadaljeval na ulici Tako bo kmalu sledilo...drugo spanje

Občutki so fenomenalni in verjemite, da imam v mislih še mnogo več kot bom zapisal tule....ISKRENA HVALA VAM ZA PODPORO, NAVIJANJE IN JAVLJANJE TER POŠILJANJE SMS-ev tekom celotnih 23h23'52", ko sem padel na travo pred Calcitom! Bili ste mi močan navdih. Ko me je Tanja obveščala kdo vse me bodri, in ko psevdonimi dobijo obraze ter so zadaj mogoče še zgodbe, ki smo jih že doživljali skupaj...če si lahko predstavljate, kako sem se počutil?

HVALA TF

[luks]

Bravo, sem brez besed!

[Cveto]

MATEJ!

Čestitke tudi v mojem imenu.
Sem zadnje čase zelo malo na forumu, tako, da sem šele sedajle izvedel za tvoj rezultat.
Samo kapo dol. Res samo spoštovanje. Legenda.
Ne morem verjeti, da ti je uspelo izboljšal rekord za samo dobro minuto.
Želim ti čim hitrejšo regeneracijo, pa da ti še uspe enkrat 3Vrhove.

Lp Jure - Cveto

[konta]

Bravo Matej, dobro si to opravil..

čestitke

lp.

[matej-jethro]

MATEJ!

Čestitke tudi v mojem imenu.
Sem zadnje čase zelo malo na forumu, tako, da sem šele sedajle izvedel za tvoj rezultat.
Samo kapo dol. Res samo spoštovanje. Legenda.
Ne morem verjeti, da ti je uspelo izboljšal rekord za samo dobro minuto.
Želim ti čim hitrejšo regeneracijo, pa da ti še uspe enkrat 3Vrhove.

Lp Jure - Cveto

Cveto, živjo!

Hvala ti za tole javljanje in čestitko! Ne morem ti povedat kolikokrat sem se med potjo spomnil nate. V pozitivi, itak Da se mi je odvalila ogromna skala od srca, pa ti verjetno ni treba razlagati. Sicer pa, bolje od srca kot pa izpod nog.... Zdaj, ko sem končno uspešno zaključil krog mi je glede na težavnost povsem jasno, da se Grintovcev ne bom več lotil Nikoli več! Recimo, da za 3V tega ne bom mogel reči, ker preprosto ne zahteva takšne zbranosti, potrpljenja in tudi vreme ne igra toliko pomembne vloge kot ravno tukaj. Tudi podporni ekipi so 3V bolj dostopni in prijazni
Minutka in nekaj sekund, a? Sicer bom več napisal v poročilu ampak lahko ti povem, v Kočnah sem mislil, da sem "pogorel"! Potem sem pri sestopanju sprejel dejstvo, da vseeno zaključim, če tudi v 25, 26h. Ko sem sestopil in nadaljeval proti Kokrskem sedlu sem videl, da je moči za tek še dovolj, teren je bil do cilja povsem domač in začel sem stopnjevati tempo.To, kar sem odtekel od Bistričice do Calcita...na življenje in...do amena, no!! Vedel sem, da sem zelo blizu tvojemu času, a še vedno nisem verjel...nisem imel občutka koliko minut rabim za razdaljo do cilja, a sem vztrajal in kaj čem rečt.....če boš kej v Kamnku poklič, da greva na kofe al pa pir
Še enkrat HVALA in fajn se imej-te

[Cveto]

Ja že sam sem se večkrat rekel "Če si na Grintovcu še svež, te Kočni ubijeta".
Tako, da še enkrat čestitke.

če boš kej v Kamnku poklič, da greva na kofe al pa pir
Še enkrat HVALA in fajn se imej-te

Ha ha Absolutno Matej, pokličem. Lp

[Scooby]

Čestitke Matej! Super si tole opravil!

[matej-jethro]

Ko se spravljam k pisanju poročila si rečem, da tokrat bom pa res na kratko opravil s temi 24. urami. In če napišem, «Ja pa ja de«, potem veste kaj bo ostalo od »na kratko«
Odkar si je Jure Grmšek-Cveto zamislil Grintovce Extrem in jih v drugem poskusu tudi uspešno prehodil in pretekel je tudi moje tekanje po »kamniških hribih« dobilo nov smisel. Skoraj vsak pogled proti severu je videno povezoval s to traso. Vsako zimo sem se sicer pripravljal za določene ultra teke, a v bistvu sem se še najbolj za to traso! Precej obremenjujoče. Tudi za druge…najbližje.
Avgusta, leta 2009, v bistvu sploh ne vem kaj sem tam počel oz. kaj sem mislil narediti! Fiasko…totalen. Pod Skuto sem se spustil na Male pode, na Kokrskem sedlu »nafehtal« za pivo in se nekako spustil v Kam.Bistrico ter komaj še zmogel Koželjevo pot do Stahovice. Nekje vmes me je prijelo, da bi se ulegel, pokril s kakšnim težkim, vlažnim kamnom in tam tudi ostal! Depra, pač Do avta sem potreboval 20h. Do spoznanja še nekaj več!
Leta 2011 sva združila moči z Janijem Marnom (jan_jan). Po dobri pripravi in odličnem napredovanju sva na Grintovcu »nabasala« nevihto in odločila sva se za sestop. Mučno je bilo kasneje s Kokrskega sedla gledati v Grintovec, ki nama je ves osončen kazal jezik Videl ga je tudi Cveto, ki naju je prišel pozdravit na Dolgi hrbet. Prav, narava pač!
Jani ni dolgo odlašal http://janimarn.blogspot.com/2011/09/gr ... em-ii.html in bil sem zelo vesel, da sem mu lahko pomagal od Kokrskega sedla do uspešnega zaključka. Že tu je omenjal Kočni, a sem ga preslišal.
Leto 2013. Leto zmaja? To ne vem. Zame prej leto Grintovcev, Kitajci bodo že poskrbeli zase. Odločil sem se zbrati kvalifikacijske točke za Ultra Trail Du Mt.Blanc (UTMB) ter preko http://www.ultrabericus.it/, http://www.100miles.srk-alba.hr/index.p ... /100-milja in http://www.ultratrail.it/en/path.html do njih tudi uspešno prišel Dodal sem še 24h Sv.Primoža in nekaj krajših tekem ter se v začetku julija zazrl v modro nebo in vprašal »Kam pa zdaj, Hanzek?« Seveda je bil odgovor že v meni! Z nebom se bom poskušal pogovoriti kasneje Janiju sem bil z največjim veseljem spremstvo na delčku http://janimarn.blogspot.com/2013/07/ko ... eloti.html, ki jo je v juliju opravil z odliko! Priprave so stekle intenzivneje in po vrnitvi z morja je privolilo tudi nebo, ki je »namalalo« celo polno luno. Za oblaki, kot se je izkazalo, pa vendar…vedel sem, da je tam in je bilo nekoliko svetleje. Prijatelji, ki sem jih povabil v t.i. support ekipo so se odzvali pozitivno, na čelu z Janijem, ki je prevzel ključni odsek in mi s tem kot se je izkazalo kasneje, rešil projekt! Izkušen ultraš je točno vedel kje bom naletel na probleme in imel prav!!!

Ob 22.uri sem se pri Calcitu na Stahovici poslovil od Jošta in Tanje ter zagrizel v noč. Mali bo doma utonil v mehki postelji za Tanjo pa vem, da nocoj ne bo spanja. Na poti proti Sv.Primožu sem pomislil, da bi utegnil srečati Andreja (Makalu). Ni ga bilo. Mogoče se je še enkrat več spremenil v drevo Pa saj mi je želel uspešno pot že med srečanjem v mestu V mirnem, oblačnem večeru sem napredoval hitro, z obveznim fotkanjem na vrhovih in vpisovanjem v zvezke ter fotkanjem le teh. Mogoče pa kdaj tudi to prav pride…bolje več kot malo premalo. Glasba v ušesih in sporočila od doma, da mi forumaši želite samo dobro me po 4h35' postavi na vrh Ojstrice. Neugoden veter me sili k sestopu in morda tudi zato padem mimo odcepa za Škarje! Ko spoznam napako se v momentu odločim, da bom pač zavil enega nižje in v zrak pognal prve dragocene minute ter pridobil nekaj višincev Nekoliko jezen nase nadaljujem hitreje! Na Planjavi je celo nekoliko megleno in neprijetno vetrovno. Bliža se dan in noč mi kaže še zadnje zobe. Sem pred časovnico, zato sem miren. Po gladkem sestopu sem v 7h25' na Kamniškem sedlu. Kot dogovorjeno sta mi Katja in Andrej http://www.energe.si/sindikat preden sta odrinila proti Turski gori pustila nekaj vode, kavo ter energetskih drobnarij. Ker želim čimprej nadaljevati, prehitevam samega sebe ter nerodno podrem polno kamelo, da se sladka tekočina razlije po klopi v garderobi koče! Jao, cepec!!! Prvič se mi napne »ta nervozni« živec. »Hribar, a maš spet cajta na pretek, da tkole afne guncaš?«, me vpraša tisti Matej, ki bi rad takšne vaje preskočil. Klinc gleda zdej, gremo dalje. Zeksam kavo, pobašem stvari in jem med potjo proti Brani. Priznam, da me je za nekaj naslednjih minut vrglo iz cone zbranosti. Potreboval sem nekaj višincev, da sem se vrnil v koridor »Grintovci Extrem« Opravičujem se oskrbnikoma (Jera, Simon) za nered, ki sem ga pustil za seboj Pridem na ričet, vrnem termovko in poplačam dolg. Upam, da se je vajina jeza kmalu izpela.
Brana je za menoj in čelka v nahrbtniku. Proti Turski gori kaže dobro, Planjava pa je v oblakih. Štrikam zajle in kline ter se po 1h20' kar sem zapustil Brano postavim ob bok Katji in Andreju. Fino, pa smo končno skupaj Stiski rok, nasmeh, objem in postrežba. Čudovito. Počutje dobro le kolena imam nekam trda zaradi vetra in me nekoliko moti pri spustih! Lažje se je vzpenjati. Usmerim se proti Rinkam onadva pa me počakata zopet na Skuti. Tam se snidemo ob 10:20, ko se spoprimem s prvo krizo. Ko bi bili vsaj sami, a žal nismo. Tako mi dragocen čas »kradejo« regularni planinci z raznimi vprašanji, ponujajo »ta kratka« zdravila in sendviče, jest pa bi se rad čimprej sestavil za uspešno nadaljevanje. Zato spremljevalcem vedno pravim, da naj se umaknejo stran od drugih, da imam mir sicer se je težko zbrati. Pojem pripravljeno, zamenjam majico, pijem, fotkanje in slovo. Hvala Energe support team! Vrhunsko sta opravila Skok na Štruco in že štrikam po »neskončnem« Dolgem hrbtu. Gor-dol-gor-dol….počasi, natančno, utrujajoče za psiho. Grozen občutek, da čas teče ti pa mencaš skoraj na mestu.
Vmes srečam dva Čeha v skejtarkah (obutev) kar me ne preseneti. Oni so gojzarje že zdavnaj prerasli Počutje je malo boljše le želodec še ni pravi. Pri takšnem napredovanju brez teka si tudi ne morem obetati sprememb. Vsak vnos obleži v želodcu! Pijem, MuleBar vrnem v žep. Kasneje! Vzdigujem se proti Grintovcu kjer me čaka Jani. Ko po 14h45' pridem na vrh me takoj pomiri saj ve, da moja časovnica ni povsem realna. Še vedno sem dobro na poti! Prijatelj me suvereno oskrbi s potrebnim, nekaj vode pustiva simpatičnim dekletom, ki naju tudi pofotkajo in Kočne….evo naju! Ja, ja….ful pa prihajava Kakšna razdrta gora je to!!! Če rečem, da je vse skupaj eno samo kotaleče sranje sem tako strašansko nežen v primerjavi z izrazi, ki sem ji jih prilepil med bluzenjem po njej. Jani me je miril in opozarjal na varnost, sam sem se poslavljal od uspešno izvedenega projekta! Kako bom le ugledal cilj, če se pa ne premikam, sploh!!! Na Kokrski Kočni sem zaostajal za mojo(!) časovnico pol ure. Spust ni bil nič boljši dokler ni Jani našel lep izhod v melišče, ki naju je elegantno izvrgel na travnato pobočje. Neverjetno kako se je počutje takoj obrnilo. Nasproti je pritekel še Sitar Denis (Deniz) s psom in prinesel svežo energijo. Prjatu, vse najboljše! Da na rojstni dan prideš gledat enega zjeb….v hribe??! Svaka čast. Tako. Tukaj bi spet lahko rekel, kot na Lavaredo UT »Zdej se pa pejmo«! Močno sem dvignil tempo in poskušal ugotoviti kaj me je tako razburilo na Kočnah. Predvsem drobir, grušč in počasno napredovanje (navzdol). Noge so mehke, utrujene in ne nudijo najboljše opore. Glava ni sveža, pogled bolj mračen, čas hiti z nadzvočno hitrostjo in oprimem se šale zapisane v Zaplotnikovi knjigi, ko so se na eni od himalajskih odprav med seboj zbadali »Močan kakor bivol in pameten ravno toliko!« Bojda zna bivolja krava najbolj otopelo buljiti v svet Mislim, da sem bil tam nekje Pa še nekaj! Če ne bi bilo jan_jana bi kar tam ostal in se sčasoma spremenil v trdo skalo. Že naslednji dan pa bi se odkotalil navzdol, tako kot vse tam gori. Jani, hvala, ker si vedel kje te bom najbolj potreboval!!! Če bi obveljala moja ideja, bi me spremljal le od Kokrskega sedla do Stahovice……To bi bila napaka, ki bi me stala Grintovcev!
Pademo na Kokrsko sedlo kjer nas čaka s slovensko zastavo pogrnjena miza Za pogrinjek so poskrbeli Tanja, Reisner Matjaž in Košir Uroš-Mike. Vse je brezhibno. Topla juhica, MuleBar, piškoti padajo vame, medtem ko mi Tanja namaže noge in zamenjam nogavice. Prepričan sem bil, da mi časovni limit 24h ne bo uspelo uloviti. Jani je mislil drugače, a mu nisem verjel. Prijatelj pač hoče biti prizanesljiv! Skalo sem drgnil že slabih 19h, a sem bil vseeno odločen, da dokončam čim hitreje in enkrat za vselej zaključim s to ultra traso! Ne glede na čas. Počutim se dobro, pokazalo se je celo sonce, ki je zapuščalo ta dan. Poslovim se od prijateljev, Denis se je v Kam.Bistrico spustil čez Kalce, midva pa na Kalško goro povzpela v 43'. Na Kalškem grebenu je bil še dan. Čas 20h29' je znova nekaj obetal, a nisem želel preveč razmišljati. Samo gasa »pa bo že deu pokazou« kje smo, bi rekel legendarni kamnčan Joža (Humar T.) Spust in vzpon na Vrh Korena. Vpis v knjigo in proti Pl.Koren. Zaostanek le še 17'! Prevzamem vodenje in navijam tempo. Na Kriški pl. sem bil še 12' v zaostanku. Pripraviva čelke, noč prihaja nad Zemljo. Padec proti pl.Osredek. Samo navzdol, navzdol. Jani se je trudil ampak želja je bila v tem primeru večja z moje strani, kar je povsem normalno. Zdaj sem vedel, da bom ujel limit 24h, a začutil sem tudi, da sem blizu Juretovemu rekordu. Ne popuščam. Pri potokih na Klemenčevem mi pade na tla mobitel in se razbije monitor Pobere ga Jani saj sam že drvim po asfaltu proti Bistričici in Stahovici. Jani nekaj časa sledi potem njegova lučka zamre v ozadju. Vmes 2-3x pogledam na uro in vem, da bo na tesno. Ne spustim tempa, ki se mi zdi ubijalski. Tole so Grintovci Extrem tretjič in zadnjič! Nezavest je dovoljena!
Ustavim uro in padem na lepo, mehko travo pred Calcitom. Uspelo mi je…..23h23'52« pomeni le 1'08« hitreje od Cvetota! Ležim, diham in ne vem kaj bi. Kakšnih 25 prijateljev, ki me je prišlo pričakati pa imam feeling, da tudi ne Vstanem, odpnem nahrbtnik in ga vržem v zrak in pustim, da pade v tri krasne….potem se je pa začelo. Čestitke, objemi, stiski rok, pivo….pride tudi Jani in me zalije s šampanjcem…noro!!! Takšne družbe pa res nisem pričakoval. Prav fajn so tile moji prijatelji
Ko danes gledam zapiske vidim, da je bila moja časovnica tempirana na 23h20'. Precej ostro in samozavestno glede na moje sposobnosti? Mogoče. Vem pa, da sem se iz vseh neuspelih poskusov veliko naučil ter so mi vse dosedanje krize dale mnogo gradiva za razmislek, da se jim v bodoče ognem oz. jih najbolj elegantno kar se le da zaobidem. Izgleda, da mi je nekaj tega sedaj uspelo vnovčiti.
Če zaključim….Srečen sem, da sem končno uspešno sklenil krog. Srečen tudi, ker mi je to uspelo v 24.urah. Kot tretjemu od leta 2009. Sedaj še bolj cenim dosežek tekaških prijateljev Jureta in Janija. Prav tako kot onadva pa se strinjam, da je na tej trasi potrebna izredna zbranost ter ima varnost prednost pred hitrostjo. Mogoče je 24-urni limit res izziv, a naj ima prednost predvsem varno priti nazaj na izhodišče. Zaradi velikega števila jeklenic in klinov je primerna le za tiste, ki se v takšnem okolju dobro znajdejo! Pravi letni čas in primerno vreme so zelo pomemben faktor. Vse ostalo je prepuščeno vašim odločitvam.
TF, iskrena hvala vam za izkazano podporo med mojim »pohajanjem« in za čestitke po uspešnem zaključku Prav tako se zahvaljujem JanjiM in Tanji za obveščanje in javljanje na forum. Krasni sta bili
Hvala tudi za poslana sms sporočila. Vseh še nisem mogel prebrati dokler mi ne zamenjajo razbitega monitorja.
Podporna oz. spremljevalna ekipa:
Katja Drobež – Kam.sedlo, Turska gora in Skuta
Andrej Drobež - - » » -
Jani Marn – od Grintovca do Stahovice
Tanja Nose – Kokrsko sedlo in vsak ljubi dan
Uroš Košir – Kokrsko sedlo
Matjaž Reisner - - » » -

Zahvaljujem se tudi http://www.mulebar.si/ za izkazano dobro voljo

Brez vas mi tudi tokrat ne bi uspelo! Zelo sem vam hvaležen in počaščen, da ste bili tako zelo zraven. HVALA!

[_katja_]

Tole pa prebereš v kosu.

Še enkrat čestitke za podvig. Kapo dol!!!!

[Scooby]

Res super je tole brat! Sem dobil kar kurjo polt! Še enkrat čestitke Matej!