Tekaški forum

pozdravljeni tekači in tekačice,

e vem več kaj naj naredim....zamenjala sem že 3 pare superg. Različne velikosti, znamke.
In VSAKIČ si med tekom zbijem sprednja nohta na palcu. Zdaj mi bosta že tretjič odpadla!
Noben par me ne ožuli, celo po več mesecev jih imam, potem pa kar naenkrat ratata modra. Boli me nič kaj posebnega.

Kak nasvet!?

Tudi sama sem zamenjala kar nekaj superg, vendar sem vedno imela modre nohte - predvsem palca. Tečem večinoma po terenu in težava je predvsem, ko grem navzdol.
Sem pa lani kupila superge Montrail, ki imajo širši prstni del in so enkratne! Tudi ko tečem navzdol, imam prste sproščene, jih ne krčim in tek je sedaj pravi užitek. Kupila sem jih v Bazovici - športna trgovina Quarantadue, pri nas jih nisem zasledila. Srečno!

Running is a gift!!

cifro večje superge, da prsti ne nabijajo v sprednji del superge - si že probala?

meni sta tudi že odpatla - od takrat preventivno hodim na pedikuro in je vse ok - brez težav ti fajn spuca kanalčke in morebitne kurje oči, ki tudi lahko povzročijo, da noht odpade...

Ko smo že pri nohtih, prosim za nasvet, če kdo pozna kakšno naravno zdravilo za glivice na nohtu. JLA mi je dala spomin za vse življenje, ampak z Maršičevo kremo sem kožo na stopalu popolnoma pozdravil, noht na palcu pa je že desetletja bolj podoben kupčku peska kot nohtu in če superge niso res za prst prevelike, začne boleti. Očitno tam glivicam niti maršičeva mojstrovina (krema za vse) ne pride do živega.

Jeb napisal/-a:Ko smo že pri nohtih, prosim za nasvet, èe kdo pozna kakšno naravno zdravilo za glivice na nohtu. JLA mi je dala spomin za vse življenje, ampak z Maršièevo kremo sem kožo na stopalu popolnoma pozdravil, noht na palcu pa je že desetletja bolj podoben kupèku peska kot nohtu in èe superge niso res za prst prevelike, zaène boleti. Oèitno tam glivicam niti maršièeva mojstrovina (krema za vse) ne pride do živega.

1. Zunanje rešitve so vse zaèasne nekaj èasa bo mir pa spet. Kemija pa vedno pomaga.

- recimo namakati noge v razblaženi raztopini 3% H2O2...prej poskusi èe ni preveè ostro kar s prstom ...gljivice in kisik ne gredo skupaj... H2O2
Ob tem veliko soncenja nog, plavanje v neklorirani vodi ...to samo nadrazi in dodatno okrepi,

Svoj cas se spomnim tudi posebne oblike sicer dragega zeolita ampak za zunanjo uporabo. Ta definitvno zacasno pomaga..mislim da od teh zunanjih metod se najbolj kar se jaz spomnim po odzivih ki sem jih dobil.


2. Sicer pa predlagam da se pristopi notranjemu problemu in dejanskemu vzroku.
Gljvice so izraz notranjega èisšèenja in zakisanosti ali preobremenjenosti doloèenih notranjih organov. V splošnem so recepti razkisanje telesa in veè baziène rastlinske prehrane...eni bi rekli organski elektroliti ...Od takega okolja bežijo plesni, gljive in gljivice...

No èe reèem malo spremeni prehrano...pa ne bom povedal v katero smer da ne bom spet dvignil kake lušte po prijetnih temah o provociranju s prehrano po ubitih zivalih.

Ja mnogi smo marsikaj od tega prinesli iz JNA še dobro èe si ti samo gljivice jaz sem še kaj intenzivnejšega...ampak ne zaradi okužbe ampak zardi vzorca v prehranjevanju in starosti in prilagoditve telesa tem vzorcem

Èe bo slucajno kaksno vabilo na detajljnejso debato oz. konkretna realizacija po tocki 2 pa kaj po zsu...

Veliko srece in se od ostalih idej za resitev.

Hvala, Tekvsnegu. Na peroksid pa res ne bi nikoli pomislil. No, tudi poskusil ne bom, ker mislim, da bi veliko bolj deloval na kožo kot na glivice, ki so, kot izgleda, dobro zaščitene z roževino.

Kar se pa razstrupljanja telesa tiče oz. razkisanja - tudi šesttedenski post mi ni pomagal. Pozdravil sem si boreliozo, pa vnetje kolka, glivice se pa ne dajo.

Jeb napisal/-a:Hvala, Tekvsnegu. Na peroksid pa res ne bi nikoli pomislil. No, tudi poskusil ne bom, ker mislim, da bi veliko bolj deloval na kožo kot na glivice, ki so, kot izgleda, dobro zašèitene z roževino.

Kar se pa razstrupljanja telesa tièe oz. razkisanja - tudi šesttedenski post mi ni pomagal. Pozdravil sem si boreliozo, pa vnetje kolka, glivice se pa ne dajo.

Ja govorim o 3% peroksidu ki so si ga vèasih dajali tudi v ušesa za prepreèevanje prehladovi i ngrip.

Jaz ga redno uporabljam pri prehrani.

Verjamem pa da bi moral redno spirati in namakati kožo v 3% H2O2 in kombinirati s solnimi kopelmi.

Poskusi še z obkladki na podlagi rastlin ki delujejo proti gljivièno
( deluješ suvereno torej ni potrebe da ti dajam poduka katere rastline imam v mislih ).


6-tedenski post?

In kakšen je to bil post?

Jaz imam boljšeizkušnje z veè rednimi posti ki so krajši.

Seveda pa vse skupaj potem tudinanse na cca. 4 tedne èe pri 10dnevnem postu pravilno izvajaš uvajanje v psot ter ohlajanje po postu.

Jaz nimam izkušenj z boreliozo
( oops pa sem imel ampak so mi jo zatrli v izvoru z antibiotiki joj sploh se ne bi spomnil - si pa mislim da si moral dati pravi pekel skozi ) ampak z malignimi tvorbami na debelem èrevesu. Tam sem lepo prišel skozi z veè manjšimi posti.
Tudi pri mikroorganizmih menim da že teorija njihovega življenskega cikla govori v prid veè manjših in ostrih zelenih postov.


Gljivice mislim da bi se ob zelenem postu morale pozdraviti veliko prej kot v 6tednih......

Tekvsnegu, domnevam, da je najino razpravljanje zanimivo še za koga, zato bom nadaljeval kar na forumu, če pa želiš, si lahko izmenjava izkušnje tudi po elektronski.
S peroksidom si mi dal misliti in bom verjetno kaj poskusil, samo več informacij bom še poiskal.
Pri postu je pa takole - zame je post samo eno - stradanje. Zato je edino, čemur jaz rečem post, terapija po Breussu, ki zares pozdravi večino vseh bolezni, ki jih poznamo. Če pa jemo sadje ali pijemo kakšne sadne sokove (še vedno sadje, le v drugi obliki), to ni več post, temveč dieta. Konec koncev presnojedci odlično živijo na tak način.
Če torej z zelenim postom misliš kakšno sadno ali zelenjavno dieto, te prosim za natančnejše pojasnilo, ker ta pojem prvič vidim. Načeloma se strinjam tudi s tvojim mnenjem, da je za zdravje bolje več (čimveč) kratkih postov (oz. diet). Breussova terapija oz. post (nekateri ga omenjajo kot pravi post, kar je zame nesmisel, saj nepravega ni) je pač skrajno radikalna oblika čiščenja telesa, ki zaradi svoje psihične zahtevnosti temeljito očisti tudi duha. Zaradi zahtevnosti ga je težko izpeljati v celoti, jaz osebno pač potrebujem dodatno motivacijo, in to je strah pred invalidnostjo. Z njo so mi ortodoksni zdravniki grozili (če ne bom sprejel njihovih antibiotikov) tako pri boreliozi kot pri vnetju kolka. No, po dveh postih se počutim vse prej kot invalid.
Tako kot ti, pa zares vem, da je za splošno in trajno zdravje najbolj koristna zmerna sadno-zelenjavna dieta, kot preventivni način življenja. Ampak, spoštovani Tekvsnegu in vsi spoštovani dolgoprogaši, mi s svojimi ekshibicijami, ki nas pogosto privedejo v stanje hude izčrpanosti in hudih primanjkljajev posameznih snovi, si prav s svojo zasvojenostjo s športom povzročamo takšne strese, da popolnoma zdravi ne moremo biti nikoli. Še posebej, če prehrano podrejamo ambicioznim ciljem oz. svoji tekmovalnosti.

Glivice na nohtih uspešno pozdraviš z oljem čajevca. Dvakrat na dan si kapneš eterično olje na obolel noht.
Preverjeno pomaga, na žalost je to potrebno delat kar nekaj mesecev, da noht preraste.

V ostalo debato se pa ne bom mešala

Jeb napisal/-a:Tekvsnegu, domnevam, da je najino razpravljanje zanimivo še za koga, zato bom nadaljeval kar na forumu, èe pa želiš, si lahko izmenjava izkušnje tudi po elektronski.
S peroksidom si mi dal misliti in bom verjetno kaj poskusil, samo veè informacij bom še poiskal.
Pri postu je pa takole - zame je post samo eno - stradanje. Zato je edino, èemur jaz reèem post, terapija po Breussu, ki zares pozdravi veèino vseh bolezni, ki jih poznamo. Èe pa jemo sadje ali pijemo kakšne sadne sokove (še vedno sadje, le v drugi obliki), to ni veè post, temveè dieta. Konec koncev presnojedci odlièno živijo na tak naèin.
Èe torej z zelenim postom misliš kakšno sadno ali zelenjavno dieto, te prosim za natanènejše pojasnilo, ker ta pojem prviè vidim. Naèeloma se strinjam tudi s tvojim mnenjem, da je za zdravje bolje veè (èimveè) kratkih postov (oz. diet). Breussova terapija oz. post (nekateri ga omenjajo kot pravi post, kar je zame nesmisel, saj nepravega ni) je paè skrajno radikalna oblika èišèenja telesa, ki zaradi svoje psihiène zahtevnosti temeljito oèisti tudi duha. Zaradi zahtevnosti ga je težko izpeljati v celoti, jaz osebno paè potrebujem dodatno motivacijo, in to je strah pred invalidnostjo. Z njo so mi ortodoksni zdravniki grozili (èe ne bom sprejel njihovih antibiotikov) tako pri boreliozi kot pri vnetju kolka. No, po dveh postih se poèutim vse prej kot invalid.
Tako kot ti, pa zares vem, da je za splošno in trajno zdravje najbolj koristna zmerna sadno-zelenjavna dieta, kot preventivni naèin življenja. Ampak, spoštovani Tekvsnegu in vsi spoštovani dolgoprogaši, mi s svojimi ekshibicijami, ki nas pogosto privedejo v stanje hude izèrpanosti in hudih primanjkljajev posameznih snovi, si prav s svojo zasvojenostjo s športom povzroèamo takšne strese, da popolnoma zdravi ne moremo biti nikoli. Še posebej, èe prehrano podrejamo ambicioznim ciljem oz. svoji tekmovalnosti.

Jeb,

Ni tako enostavno kot si tukaj napisal.

Predvsem smisel posta ni stradanje.
In tudi smisel vzdržljivostnega gibanja ( šport je industrijska zloraba termina ) ni da padamo v strese. Smisel je regeneracijski del ...

Morda pa je res primerneje da mi prisluhneš v živo in ne te vrste forumu.

Ad olje ali tinktura listov drevesa èajeveca
Dobra ideja, skoraj tako dobra èe ne boljša kot H2O2 - prehrambena varianta seveda. Je nestabilna procedura in je odvisna od trenutnih ramzer. Mikroorganizmi ( tukaj omenjamo plesni in gljive ) so zviti pa vendarle so to naši gostje. Mi kot gostitelji - bolj se jih bomo želeli losati bolj se bodo trmasto želeli ostati z nami. Rešitev je v naši notranjosti
( bom podal nekaj keywordov èe se boste kaj poglabljali za celovito
rešitev: kisik, bazièni pH notranjosti in posledièno ustrezen pH povrhnjice- ki pa ni bazièen beri zgodbo o vodikovih atomih in kislosti,
kisik, klorofil, encim dismutasa )...

Kaj to pomeni v praksi oz. za vsakdanji pristop ?

:)...vidim da je konstrkuktivneje v živo. Tako mlatimo samo prazno slamo kdo bo koga bolj utišal .

Gljive ...

Za sistematiènejši odgovor ti bom poskusil poslati na ZS ali e-sporoèilu ali blog.

Sicer pa splošna naèela ali izhodišèa iz katerega velja kreniti pri sooèanju s problemom gljiv ( kožne gljive, Candida Albicanis, plesni, lišaji ) je da se njihove kolonije intenzivirajo ko ni drugih mikroorganizmov.
V primeru kože in naše notranjosti so to bakterije. Recimo, da si to zamišljamo kot parkirni prostor. Èe ga ne zasedajo bakterije ga bodo drugi organizmi. Gljive potrebujejo za svoj razrast kislo okolje. Kar tudi pH kože zagotavlja. Ampak bakterije in pretoènost povrhnjice sta tista ki drži v ravnotežju vse soje mikroorganizmov.
Z gljivami se ne okužimo. One so stalni spremljevalec našega življenja.
Po Bechampu ( Pasteur je sprièo agresije takratne vladavine Napoleona III in željo po centraliziranem obvladovanju ljudi agresivno sesul to teorijo ), ki je zopet aktualen v današnjih novih pogledih na življenje mikroroganizmov in našega sožitja z njimi so na nek naèin mutacija ali druga predoblika mikroorganizma ( tudi bakterije èe hoèeš ).

To se sliši naravnost katastrofalno neumno ampak èudovit se ujema z novimi naèini, ki jim veè ne moremo ubežati èe želimo obstati sožitja.

Kaj pomeni to za praktièen pogled. Da gljivic ne moreš unièiti lahko jih obvladuješ ali kot pravimo po tisti floskuli iz kakšnega drugega podroèja, spremeniš svoj odziv na ta izziv.

Še enkrat bi ponovil kar smo že rekli:

1. dolgoroèna usmeritev
1.1 alkalizacija notranjost ( zanimivo notranja alkalnost rezultira v zuanjem urejenem pHju kože ) ...z vnosom bazotvorne prehrane
( zelena prehrana in sokovi )

To je najbolj bistvena in verjetno je kar 90% rešitve

1.2 redna izpostavljenost soncu in odprtem prostoru - stara floskula o
vzpodbujanju pretoènosti

1.3 miniminiziranje èe ne odprava kislotvorne prehrane
no èe je tukaj izdatna telesna prekomerna aktivnost
( to je na nek naèin nenaravna odvnisnost oz. nihaj zaradi kakšnega drugega proti nihaja ) tudi na nek naèin poveèuje kislotvornost ki se sicer uravnoteži v urejeni in kvalitetni regeneraciji ( kdor to obvlada - vsekakor je bistven del te regeneracije toèka 1.1 in odprava ).


2. Kratkoroèna aktivnost

Ja sogovornica je predlagala tinkturo ali olje èajevega drevesa

Govorili smo o H2O2.

No jaz bi dodal še eno rešitev.

Èe sem te rpav razumel se ti te gljivice pojavljajo za nohti oz. na težko dostopnih mestih za zunanjo aplikaicjo.

Torej je potrebno najprej pošteno razmehèati kožo in nohte.
To se lahko doseže s solno kopeljo v topli vodi .

Potem pa s kombinacijo H2O2 in kokosove mašèobe se da priti zraven.

Kokosova mašèoba je zanesljiv in prevejren ( sam osebno imam sicer lab poskus izkušnjo ) omejevanja sojev gljiv v podlagah kjer je dodana koksova mašèoba. Drugaèe pa je kokosova mašèoba tudi seicer
( recimo v postnih dietah ) zaradi lavrinske kisline ( tudi materino mleko recimo jo vsebuje kot del naravne obrambe otroka s katero mati šèiti svojega otroka ) neprijazno okolje za gljive in plesni.

Jaz bi tudi razmislil da obdobja ko so prsti na nogah v nekem nepretoènem stanju - nogavice in obutev, da se namaže s kokosovo mašèobo. Sicer pa zveèer po namakanju da se zmehèa potem pa z stopljeno mašèobo vtreti v predele kjer prideš zraven.

Drugaèe pa je problem vsekakor rešljiv s prehrano.

O neuspelosti posta na vpliv gljivic se ne bi strinjal.

Mislim, da ni dobro da se zlorabi beseda psot za tisto kar bi naj bil namen posta. Torej ne izstradati telo paè pa ga odblokoriati da za absorbcijo snovi ki jih telo uèinkoviteje in bolje absrobira. Ekstrahirana in s tem groba naneravna ter prekuhana prehrana namreè vzpostvi neke nove metode absorbcije ki ima tudi svoje stranske uèinke. In namen posebnih protokolov prehranjevanja ali zaužitja ( recimo da je to tudi post ) je da sprožiš odblokiranje po eni strani ter blokiranje po drugi strani.

Èe si lahko sposodim tvojo besedo post potem pritisk gljiv na doloèene dele telesa ( kot izraz da ni pravih bakterij ) je vsekakor izvedljiva rešitev:

èe se izvede ta postni protokol s tem namenom.

Namreè recimo vodni post ali s kakšnim kislim zeljem ali grozdjem ali sokom iz kislega zelja ali podobne ni dovoljšna rešitev. Je morda za kakšen drug problem.

V danem primeru stavim na kakšen zelen protokol.
Namreè èe so v ozadju kmorda tudi kakšna obremenitev s težkimi kovinami ( gljive so lahko tudi posledica obreenitve s težkimi kovinami ..težke kovine so prav vabilo na pogostitev za gljive saj te znajo živeti od težkih kovin ) potem se z zelenimi protokolom lahko izluži iz telesa tudi težke kovine.

Ker pa sprašuješ po hitri rešitvi in gljivice na nogah v tem trenutku ne vidiš potrebe da bi indicirale kakšen vzrok v notranjosti : bi se jaz poskusil s kakšnim protokoloom na osnovi kokosove mašèobe.

Še moja špekulacija zakaj tvoj post ( 42 dni je lepa doba ) ni dal uspeha v gljivièni obrmenjenosti je pa v primeru bakterijske obremenitve
( borelija ).

Tukaj bi se splaèalo pozabavati.
Jaz bi hipotezo postavil v eni od naslednjih možnosti
( dal bi pogumnejšo trditev èe bi imel veè podatkov kako si to izvedel in kaj se je dogajalo takoj po postu in seveda ostal ozgodovino poleg borelije - ampak to ni namen tega posta kot si rekel ) ampak tako na kratko pa bi rekel:

1. kakšen post je to bil....èe je bil to izstradalni post potem
to žal ni dovolj. Mikroorganizmi znajo se potuhniti in se preoblikovat
za takšna sušna obdobja ...kot si že sam ugotovil
Tukaj smiseln reden in urejen tretma

2. Zel obistveno povezao pa z ena kakšno je bilo
ponovno pogrevanje telesa oz. popostno obdobje.
Teorija postov ( ki je vsekakor dobro jo upoštevati ) da kolikor
dni traja post toliko dni morajo potekati priprave nanja in prav toliko
tudi obdobje po postu ( zagrevanje telesa ).
Namreè prehodna prehrana ...
Mislim, da je to obdobje po iztradalnih postih ( èe so bili
menim pa da niso potrebni da se da problem uèinkoviteje rešiti
s prehranjevalnimi - obogatitvenimi protokoli ) še bolj pomembno
kot sam izstradalni post.
To je podobno kot pri ultra-maratonu...
Regeneracija prinese šele dodano vrednost.
In èe nisi regeneracije pravilno izvedel je to isto
kot da sploh nisi bil na ultra-maratonu ( razen da lahko napišeš lepo
zgodbo n imaš lepe spomine ).
Podobno je regenerativno obdobje po izstradalnem postu.
Šele ta odloèi in naredi commit na investicijo v postnem obdobju.
Sicer je post potem samo športna disciplina oz. izziv èeš da zmoreš
premagati raka ( borelijo ) ali Candido, ali fibromalgijo ( splošne
utrujenosti) ...To pa že vemo iz teh tekaških ultra prireditev da je to
kratkoroèno in naduto razmišljanje ki nima dolgo podna...par sezon
potem pa jamranje mar ne o poškodbah ali kako drugaèe.


Prijetno in ustvarjalno,