Od doma do doma
OdgovorObjavljeno:15 Nov 2008, 12:31
Čez par minut odrinem! Odrinem dogodivščini naproti! Dogodivščini, ki se mi je že nekaj časa pletla po glavi! In danes je dan nalašč za to, da jo doživim.
No ja! Če sem pošten sem jo že nekaj časa načrtoval ravno za današnji dan! In kot izgleda so mi tudi bogovi naklonjeni. Vreme je čudovito, napoved ugodna, ponoči pa me čaka romantična polna luna! Noč, polna luna, cesta in jaz!
Torej! Pred dobrimi 35 leti sem svoje prve negotove korake naredil v prelepi naravi, majhne hribovsek vasice, ki ima ime Planina pri Sevnici in leži v osrčju Kozjanskega. Življenska pot me je odnašala vedno dalj od rodnega kraja in pristal sem na Uncu. Prelepem kraju, obdanem s čudovito naravo, polno lepih cest, poti in stezic, ki kar kličejo po raziskovanju.
In porodila se mi je ideja, da bi oba prelepa kraja, ki sta tako ali drugače zaznamovala moje življene, povezal med sabo. Povezal na način ki mi je blizu. Na način v katerem uživam. Če povem po pravici me že neznansko srbijo pete! Navdušenje in nemir v meni dviga pulz, čeprav sedim pred računalnikom in samo moji prsti pritiskajo tipke na tipkovnici!
Nahrbtnik in tekaške copate so pripravljene! Pripravljene, da me ponesejo na pot, ki me bo vodila proti Cerknici in naprej čez Rakitno v Borovnico. Skozi Podpeč do Ljubljane in po obrobju mesta do Sostrega. Tam se mi bo pridružil Bartely, ki me bo spremljal po dolini Besnice čez Janče do Kresnic. Spet sam, bom nadaljeval ob reki Savi mimo Litije, Zagorja, Trbovelj do Hrastnika. Čez Dol pri Hrastniku se bom podal proti Rimskim toplicam in po dolini Gračnice mimo Jurkloštra se bom povzpel v mojo rodno Planino.
Po dobrih 150 kilometrih računam, da bom svojo rojstno hišo zagledal ravno okrog nedeljskega kosila. In verjamem, da mi bo dobra domača goveja juhica prav prijala.
Zdaj pa res ne zdržin več....... Grem......
No ja! Če sem pošten sem jo že nekaj časa načrtoval ravno za današnji dan! In kot izgleda so mi tudi bogovi naklonjeni. Vreme je čudovito, napoved ugodna, ponoči pa me čaka romantična polna luna! Noč, polna luna, cesta in jaz!
Torej! Pred dobrimi 35 leti sem svoje prve negotove korake naredil v prelepi naravi, majhne hribovsek vasice, ki ima ime Planina pri Sevnici in leži v osrčju Kozjanskega. Življenska pot me je odnašala vedno dalj od rodnega kraja in pristal sem na Uncu. Prelepem kraju, obdanem s čudovito naravo, polno lepih cest, poti in stezic, ki kar kličejo po raziskovanju.
In porodila se mi je ideja, da bi oba prelepa kraja, ki sta tako ali drugače zaznamovala moje življene, povezal med sabo. Povezal na način ki mi je blizu. Na način v katerem uživam. Če povem po pravici me že neznansko srbijo pete! Navdušenje in nemir v meni dviga pulz, čeprav sedim pred računalnikom in samo moji prsti pritiskajo tipke na tipkovnici!
Nahrbtnik in tekaške copate so pripravljene! Pripravljene, da me ponesejo na pot, ki me bo vodila proti Cerknici in naprej čez Rakitno v Borovnico. Skozi Podpeč do Ljubljane in po obrobju mesta do Sostrega. Tam se mi bo pridružil Bartely, ki me bo spremljal po dolini Besnice čez Janče do Kresnic. Spet sam, bom nadaljeval ob reki Savi mimo Litije, Zagorja, Trbovelj do Hrastnika. Čez Dol pri Hrastniku se bom podal proti Rimskim toplicam in po dolini Gračnice mimo Jurkloštra se bom povzpel v mojo rodno Planino.
Po dobrih 150 kilometrih računam, da bom svojo rojstno hišo zagledal ravno okrog nedeljskega kosila. In verjamem, da mi bo dobra domača goveja juhica prav prijala.
Zdaj pa res ne zdržin več....... Grem......
.
