Tekaški forum

Za tiste, ki ne veste. Idejo o vprašanju sem dobil pri Ečovi temi "Od doma do doma." Tu jaz ne morem nič napisati.

No, sedaj pa sem ti dolžan še odgovor
Bom pripravil nekaj ...

No jaz sem frišna med ultraši, tako da kaj veliko pametovati ne morem, se pa že veselim odgovorov "pravih ultrašev".
Zame so res pravo mučenje kratki teki ( do 20 km), na dolgih razdaljah rabiš predvsem pošlihtano glavo - vsaj jaz tako mislim. Tečem 5-6x na teden in čez vikend naredim ponavadi en dolg trening cca 30km odvisno na kaj se pripravljam.
Moj najdaljši tek do sedaj je bila 75 km razdalja in upam, da mi jo uspe naslednje leto v Bielu podaljšati na 100 km ( Ečo hvala za spodbudne besede letos na cilju Logarske) . Apetiti po razdaljah so veliki in prav zanima me kje se bom ustavila, saj so občutki na cilju veličastni in utrujenost je prav sladka in neboleča.





Nazadnje urejal/a natasa 17. 11. 2008, 12:00; skupaj popravljeno 1 krat

Telo in duha si očistim vse nesnage, ki se nabira med delovnimi dnevi v meni.

Telo je po naporu utrujeno, vendar očiščeno strupov in predihano v vseh porah.

Duh pa je sproščen, vzradoščen, prečiščen, rešen napetosti, pomirjen s samim seboj, saj imam med tekom čas, da se pogovorim z njim,
samozavesten in veliko bolj odporen na vsakodnevne pritiske.
Enostavno se te vsakdanje stvari ne dotaknejo tako u živo, kot pred tekom.

Potem je pa tu še možganska kemija, katere se ne zavedamo dovolj, vendar mislim, da je v veliki meri prisotna.

Moje mnenje:
V čem je čar ultra tekov

V čem je čar ultra tekov je vprašanje, na katero se mi postavljajo nova vprašanja. Ko tako razmišljam, lahko ugotovim, da na Ljubljanskem maratonu, v Radencih ipd. še nisem tekel polovičke. Na Celje-Logarska so na razpolago številne razdalje, a me mika samo 75 km. Zakaj?
Ultrabalaton je možno marca preteči v štirih etapah, a me mika preteči v enem kosu, čeprav je to konec junija, ko je neznosna vročina, ki je sploh ne prenašam. Zakaj?
Druga vrsta vprašanj se večkrat postavlja ultrašu na zadnjem delu poti, ko je dodobra izmučen, in sicer »Kaj pa je meni tega treba?«
Tretja vrsta vprašanj prihaja iz okolice in so povezana z odgovori: »Kaj pa je v tem lepega? Meni se to že ne zdi normalno!«
Iz vseh teh vprašanj izvira mističnost ultramaratonov. Nekaj nepojasnjenega, veličastnega, skoraj nepojmljivega in vendar … meni je to uspelo! Samopotrditev.

Kaj je pravzaprav samopotrditev in ali jo sploh jaz potrebujem? Spet sama vprašanja!
Če si nekega rezultata (cilja) nisi zares želel doseči, ti nič ni vreden. Ko ti ljudje rečejo, da ti je uspelo nekaj velikega, ne kažeš istega mnenja. Lep primer je, če je nekdo na tekmi četrti. Ko mu ljudje čestitajo, jim jasno izraža nezadovoljstvo, medtem, ko je nekdo drug presrečen z 49. mestom.
Kadar dosežeš samopotrditev, si v oblakih. Cilje si postavljamo sami.

Zakaj bi si vsi želeli isto?
- nekateri si želijo, da bi lahko pretekli 5 ali 10 km
- drugi bi radi tekli 10 km pod 40 minut ali celo pod 30
- nekateri bi radi pretekli maraton
- drugi bi radi pretekli maraton pod 3 urami
- nekateri bi radi tekle še dlje
- drugi bi radi dlje pretekli še hitreje
- nekateri imajo radi blondinke, drugi temnolase

Ni pa vse tako enostavno. Za ultramaraton moraš biti tudi zelo takten. Pomembno je načrtovanje, logistika, vzdržljivost, izkušnje … želodec, spanje, prebava, higiena … in nenazadnje misel, da te nekje nekdo pričakuje in da se vrneš k njemu zdrav. Moralna podpora ima neprecenljive dimenzije.

Mističnost ultramaratonov in realizacija iluzije, trdo garanje in plavanje na oblakih, zapravljanje denarja za bolečine in trpljenje, ki generira endorfin, prehojena pot spominov in luč nad domačo mizo pri družinski večerji … v tem je čar.

semjul, dobro je, da si nekaj odgovoril. Še vedno mi ni jasno, v čem je fora preteči 50 km (številko sem si zmislil), ali za pucanje duše in zadostne utrujenosti ni dovolj npr. 2h teka ?

ZdravkoC, vidim da si o vsem tem že večkrat razmišljal. Lepo si to izlil na papir (sorry na ekran ali kam že ).

Kakorkoli, všeč mi je tvoj odgovor.

ZdravkoC napisal/-a:Moje mnenje:
V čem je čar ultra tekov

V čem je čar ultra tekov je vprašanje, na katero se mi postavljajo nova vprašanja. Ko tako razmišljam, lahko ugotovim, da na Ljubljanskem maratonu, v Radencih ipd. še nisem tekel polovičke. Na Celje-Logarska so na razpolago številne razdalje, a me mika samo 75 km. Zakaj?
Ultrabalaton je možno marca preteči v štirih etapah, a me mika preteči v enem kosu, čeprav je to konec junija, ko je neznosna vročina, ki je sploh ne prenašam. Zakaj?
Druga vrsta vprašanj se večkrat postavlja ultrašu na zadnjem delu poti, ko je dodobra izmučen, in sicer »Kaj pa je meni tega treba?«
Tretja vrsta vprašanj prihaja iz okolice in so povezana z odgovori: »Kaj pa je v tem lepega? Meni se to že ne zdi normalno!«
Iz vseh teh vprašanj izvira mističnost ultramaratonov. Nekaj nepojasnjenega, veličastnega, skoraj nepojmljivega in vendar … meni je to uspelo! Samopotrditev.

Kaj je pravzaprav samopotrditev in ali jo sploh jaz potrebujem? Spet sama vprašanja!
Če si nekega rezultata (cilja) nisi zares želel doseči, ti nič ni vreden. Ko ti ljudje rečejo, da ti je uspelo nekaj velikega, ne kažeš istega mnenja. Lep primer je, če je nekdo na tekmi četrti. Ko mu ljudje čestitajo, jim jasno izraža nezadovoljstvo, medtem, ko je nekdo drug presrečen z 49. mestom.
Kadar dosežeš samopotrditev, si v oblakih. Cilje si postavljamo sami.

Zakaj bi si vsi želeli isto?
- nekateri si želijo, da bi lahko pretekli 5 ali 10 km
- drugi bi radi tekli 10 km pod 40 minut ali celo pod 30
- nekateri bi radi pretekli maraton
- drugi bi radi pretekli maraton pod 3 urami
- nekateri bi radi tekle še dlje
- drugi bi radi dlje pretekli še hitreje
- nekateri imajo radi blondinke, drugi temnolase

Ni pa vse tako enostavno. Za ultramaraton moraš biti tudi zelo takten. Pomembno je načrtovanje, logistika, vzdržljivost, izkušnje … želodec, spanje, prebava, higiena … in nenazadnje misel, da te nekje nekdo pričakuje in da se vrneš k njemu zdrav. Moralna podpora ima neprecenljive dimenzije.

Mističnost ultramaratonov in realizacija iluzije, trdo garanje in plavanje na oblakih, zapravljanje denarja za bolečine in trpljenje, ki generira endorfin, prehojena pot spominov in luč nad domačo mizo pri družinski večerji … v tem je čar.

Brez besed!

tae napisal/-a:semjul, dobro je, da si nekaj odgovoril. Še vedno mi ni jasno, v čem je fora preteči 50 km (številko sem si zmislil), ali za pucanje duše in zadostne utrujenosti ni dovolj npr. 2h teka ?

po dveh urah ne spoznaš svojih meja, ne spoznaš celonočnega teka čez Pohorje, ne spoznaš........

ZdravkoC napisal/-a:...

- nekateri imajo radi blondinke, drugi temnolase

...

To je definitivno res!
(ostalo v tej temi pa je diskutabilno...)
lp
m

Tae nikoli ne boš dobil popolnega odgovora. Če ne boš sam poizkusil ne boš nikoli izvedel. Strašno bo tvoje življenje, če boš živel v nevednosti...
Ko boš pripravljen pa pokliči za kakšno petdesetko!

semjul napisal/-a:
po dveh urah ne spoznaš svojih meja, ne spoznaš celonočnega teko čez Pohorje, ne spoznaš........

jaz uživam v teku in športu ampak brez pretiravanja in včasih se meni zdi, da ljudje pretiravajo. O kakšnih mejah govorimo? 42, 100, 1000 kilometrov?. Kje se ustavimo?. Lahko tečem cele Pohorje v enem dnevu ali v enem tednu. Še meni ni jasno kaj iščejo te ultramaratonci v športu, ker se meni zdi, da to je daleč od užitka. Če je nekdo videl, kako Robič halucinira na RAAM-u, a je to užitek?

Res je, da bi bilo težko definirat, kdaj se začne pretiravat v športu. Jaz bi rekel, da tatkrat ko skodiš svojo zdravje.

Zadnjič sem slišil, da obstaja ultraironman ... očitno za nekatere je navaden ironman premalo

Sto ljudi sto čudi.

nekaj sem pa pozabil

Na ultra teku spoznaš možiclna, ki ti sedi na levi rami in ti šepeče stvari, ki naj bi te odvrnile od začrtanega cilja. Jaz sem ga poimenoval Škrpicelj

In boj z njim je krvav, zmaga nad njim pa pravi posladek

Hej ho ...

Jaz bi pa vprašala koliko vsi vi ultraši trenirate?
Nataša je napisala da trenira 5x, 6x tedensko, čez vikend daljši tek cca 30km....

Kaj pa vmes, kakšne dolžine so vmesni teki?

Kaj pa ostali, tečte vsak dan?

Zadnjič, ko smo se peljali na Sladkih6 smo že debatirali o tem.
Naš vozač je rekel, da teče dnevno 20km, najpogosteje zvečer, nekje med 21h in 23h ...

Pa vi, kako uspete uskladit toliko treningov in tako dolge treninge u vsakdanjim življenjem ... saj je vendarle treba tut delat, se ubadat s familijo itd. itd. in ko takole razmišljam o tej temi ... se sprašujem kako vam vse skupaj uspe!?

Ne govorimo sedaj o treningih, ki trajajo urco in to je to...

Hvala in veliko tekaških užitkov še naprej

semjul napisal/-a::D

nekaj sem pa pozabil

Na ultra teku spoznaš možiclna, ki ti sedi na levi rami in ti šepeče stvari, ki naj bi te odvrnile od začrtanega cilja. Jaz sem ga poimenoval Škrpicelj

In boj z njim je krvav, zmaga nad njim pa pravi posladek

Ah tega strica sem jest spoznala že na 10km