Tekaški forum

Pozdravljeni,

morda sem spregledal v forumu debato na to temo. Zelo me zanimajo vasi pristopi k motivaciji in navdusevanju otrok k sportu, v tem primeru teku ali drugem vztrajnostnem sportu.
Moje ugotovitve so:

1. V solskem programu je odnos do teka po mojem zgresen. V ze itak tekmovalnem ozracju je edino merilo vrstni red otrok. Primer:testni tek na 600m Preprican sem, da ta test naravnost odvraca otroke od teka. Na cilju je namrec zadovoljen prvi, morda se delno drugi, ostali pa dobijo do teka odklonilni celo sovrazen odnos.

2. V programih izven sole je seveda vse spet usmerjeno k rezultatu (ker je sistem financiranja pac tak).

3. V druzini pa je tezko motivirati otroke, da tecejo s starsi nekaj km. Sam sicer uspem nekajkrat privabiti starejsega sina (11let), da z mano pretece nekaj km.


Kaksne so vase izkusnje?

Ti Gustl to pa tudi mene zanima kakšna izkušnja z uvajanjem otrok na tek. Hčerka (7let) se mi uspešno upira z: "tekla pa že ne bom!" K sreči pa ima rada ostale dejavnosti, kot gimnastiko, splošno telovadbo, badbinton.. Tako, da jo nič ne silim!

Žal nimam časa, da bi se razpisala. O tem imam zelo izdelano mnenje, podobno kot Gustlovo.

Ce kdo ve za kak klub, kamor bi otroka vclanil na REKREATIVNE aktivnosti kot so recimo tek, kolo, plavanje... in kjer bi bil poudarek na tem, da otroci VZJLUBIJO ta šport, bom zelo vesela. S tem ne pravim, da je tekmovalnost slaba. Celo nasprotno, verjamem da je večini (ne pa vsem) prirojena in da otroci v njej lahko zelo uživajo, če jim odrasli to dopustimo in jih ne uničimo že prej z visokimi pričakovanji, trdimi treningi itd.. ko igra ni vec igra ampak je le se ena obveznost. In potem se cudimo, da se srednjesolci zacnejo rediti in da smo slovenci cedalje bolj debel narod. Ena stvar je hrana (poteka kar nekaj preventivnih akcij kot vem), kje pa so akcije za telesu in dusi prijazno telovadbo za otroke? Da bi ze od malega vzljubili gibanje..


No, pa sem vseen kar dolga

Lp ,

Ursa

Zivjo!
Jaz sem v osnovni soli tek sovražil iz enostavnega razloga. Že na polovici krosa sem se moral loviti zrak, pritekel med zadnjimi itd. A sedaj je drugače
Da bi otrokom (mladostnikom) približali tek, je mogoča varjanta orientacija. Kjer ni pomembna samo fizična pripravljenost tudi znanje.


lp Vid

Tudi sam sem se v šoli najraje 'skril', ko je bilo treba tečt...

Mislim pa, da se otroci največ naučijo z našim vzgledom, ne glede na naše želje, 'pridige' in ambicije. Verjetno je najtežje najti ravnotežje med tem, da otrok nekaj redno počne (tudi kadar on 'ne bi') in tem, da ga silimo in se mu zadeva upre.

Sam se zaenkrat zelo zadovoljen s tem, da moja hči (7 let) trenutno zelo rada teče, čeprav je primerjalno med vrstniki in sošolci med slabšimi. Če gre včasih z mano na kakšen tek in je prej še otroški tek, je tudi prav nič ne moti, da je na repu - jaz jo le vzpodbujam, da je fino, ker ni bilo treba nič hodit vmes ipd. Se mi pa zdi, da so igre z žogo, hoja v hribe, kolo, pa še kakšen drug šport veliko bolj zanimive in 'igrive' kot pa tek.
Tek je morda vseeno bolj za obdobje po 30-tem - no ja, vsaj moja izkušnja je taka.

primus

3. V druzini pa je tezko motivirati otroke, da tecejo s starsi nekaj km. Sam sicer uspem nekajkrat privabiti starejsega sina (11let), da z mano pretece nekaj km.

hej Gustl, a ti "posodim" svojega dedica za par krogov?
Ta moj hiperaktivec mene preganja, da greva tec...

)

runner

O tem kakšen je odnos šole do teka oz. pri nas šola sploh ne pokaže nobenega interesa,vsaj jaz tega v štirih ali petih letih kar hčerka teče nisem opazil.In zato je interes nikakršen ker je vse odvisno le od staršev.

Do letošnjega leta je hčerka redno hodila na šolske teke za Pokal sobote letos pa se je odločila ,da to ni več zanimivo.Tako jo sedaj zanimajo tekme v krajih kjer še ni bila in gorske tekme.Gre pa tudi na kakšen tek,ki je namenjen nam odraslim,čeprav nisem najbolj za to.Vendar mislim,da dokler teče brez prisile in iz lastnega interesa,kdaj pa kdaj ne škoduje niti 10km,kar ji kot vidim na koncu sploh ne dela težav.

Nikoli na tekmah nisem tekel zraven nje in jo priganjal,kar včasih opazimo pri nekaterih,ker mislim in iz izkušenj vem,da je najrajši če je prepuščena sama sebi in sama odloča o tempu...

Ker stanujemo na vasi je včasih že preveč aktivna od kolesa,brcanja žoge.... pa še vedno zvečer pogosto vpraša če greva danes kaj teč.Sedaj ko bodo počitnice bo to sploh lažje.Kot sem rekel vedno jo poskušam motivirat brez prisile ,vsak dan pa seveda ni enako saj so še otroci,še nam se kdaj ne da.

Lep pozrav

O tem kakšen je odnos šole do teka oz. pri nas šola sploh ne pokaže nobenega interesa,vsaj jaz tega v štirih ali petih letih kar hčerka teče nisem opazil.In zato je interes nikakršen ker je vse odvisno le od staršev.

Se strinjam z ugotovitvijo, Aleksander.

Sam opažam, da se pri moji hčeri (6) interes do teka iz dneva v dan povečuje. Sam dosti pretečem in služim svoji hčeri za zgled. Večkrat me je že prav prosila, da bi šla z menoj teč in sem ji to tudi izpolnil - res, da je bil tek dolg par sto metrov, a njej se je zdelo, da je storila ne vem kaj.
Dobro je tudi, da otroci kolesarijo ob nas - vsaj mlajši, da jim ni treba več bremzat kot gonit.

lp

Te teme sem pa prav vesela! Glede na odziv OTROŠKI TEKAŠKI DRESI sem se že bala za tekaški forumski podmladek.

Verjetno je zelo odvisno od otroka do otroka, lahko pa povem, kako je s tem pri nas. Najini hčerki sta stari 13 - Nina in 10,5 let - Urška. Lahko rečem, da sva bila glede odnosa do teka uspešna, seveda ne vem, kaj bo čez čas. Začela nas je že malce premetavat puberteta.
Ko sta bili manjši smo predvsem prakticirali izlete v naravo, pohodništvo, hribolazenje. Priskrbeli smo si knjižico Polhograjska transverzala in SPT ter veselo nabirali štampiljke. In smo hodili, vsi. Če sta hoteli štampiljko, sta morali sami hoditi. Zato so razna nošenja in izsiljevanja odpadla. Nina je bila prav neverjetna, s 4 leti je prišla sama na Menino planino. Potem smo prehodili Pohorje, vsak dan smo hodili nekaj ur, počasi, s počitki, iskali markacije, se veliko pogovarjali, raziskovali, prespali smo v planinskih kočah, in punci sta navdušeno hodili. Spominjam se, kako smo se mučili po blatni poti na vrh Golakov. Ko smo prišli na vrh, je navdušena Urška, ki se je med potjo že močno upirala in jezila, zavpila: ZA TO SE JE SPLAČALO TRUDITI ! Obdajal nas je prečudovit temnozelen trnovski gozd . morje dišečih smrek. Prava Kekca ! Precej redno sva tudi tekla, včasih smo tekli vsi lepo počasi, v gosjem redu. Še danes gremo včasih tako, le, da ju vse težje dohajava. Pred tremi leti sem bila izžrebana v Poletovo ekipo, kar je dalo meni in celi družini pečat. Začel se je red, disciplina tudi v teku in treningih. Punci sta hoteli v atletski klub, sodelovati na tekmah. Urška je npr pri 8 letih brez težav pretekla 7-8 km, Nina pri 10 letih je z mano tekla jutranje teke na dopustu - 10 km, tako, da sem imela slabo vest, če je to sploh prav. Lansko leto se je zjokala, češ, kje je pravica, da ona ne more na polmaraton. Hvala bogu, da je mlajšim od 15 let prepovedano. Dejansko ju morava držati nazaj. Najhujša kazen je, če rečeva, da ne bosta smeli na atletiko. Hodita 3x tedensko, dodaten dan sta si izborili sami. Navdušili sta še prijateljico-sošolko in včasih grejo vse tri lepo tečt! Na trojkah za OŠ so bile 2! SEDAJ SE PA ŽE DEBELO VAŽIM
Ampak --- prihaja puberteta ! Upam, da bosta zdržali. In ne vem, kako postopati glede teka v tem občutljivem obdobju. Preveč vzpodbujati se mi zdi, da ni pametno, saj se še sama sebe spomnim, kako fino je bilo delati vse kontra! Zlata sredina verjetno. Vzgoja je včasih tako zelo težka. Prav zato sem navdušena nad DRESI ZA OTROKE TF-JEVČKE. Da bodo občutili pripadnost, se družili, raje tekmovali in se udeleževali tekov.

opsa - pozabila sem še na šole! TUdi na naši OŠ je prednost na ostalih športnih panogah, odbojka, košarka, celo ples. Uspehe in rezultate teh panog objavljajo po zvočnikih, organizirajo več tekem ipd. Spominjam se lani, kako sta bili razočarani po teku na Atletskem pokalu. Nina je zmagala v svoji kategoriji, Urška pa je bila 4. Po zvočniku pa niso ničesar objavili.
Letos sta pravzaprav sami spodbudili šolo, da je zbrala nekaj ekip za trojke. PO srebrni medalji jim je učitelj moral sveto obljubiti, da se bo stvar izboljšala. In mislim da se je. Sama sem napisala tudi pismo, se pogovarjala z učitelji telesne vzgoje(dobili so naslov atekaškega foruma!. Vwerjame, da lahko tudi starši v šolah marsikaj spremenimo. Tek je vendar najlepši in najnaravnejši šport. In veliko bolj zdrav od vseh športov z žogo. Mogoče lahko tudi na tem mestu naredimo kaj za to !

hoj, nisem (še) kvalificiran, da bi se oglašal z nasveti a par besed bi le dodal - glede šole...

Močka napisal/-a:Sama sem napisala tudi pismo, se pogovarjala z učitelji telesne vzgoje(dobili so naslov atekaškega foruma!. Vwerjame, da lahko tudi starši v šolah marsikaj spremenimo.

reče se jim profesorji športne vzgoje in kakor povsod je tudi tu vse odvisno od posameznika. imaš celo primere (šole), kjer se ne grejo čisto nič drugega razen atletike in teka. a taki ekstremi so redki. ja pač tovariš bivši atlet...

pri Šolskih športnih tekmovanjih vzpodbujamo predvsem bazične športe, torej tudi atletiko in tek. a končni izplen (in posledično animacija otrok) je odvisen od ravnateljev, profesorjev, okolja, ... in seveda tudi staršev, ki lahko vplivajo na to, kaj počnejo njihovi otroci v šoli!

občasno poglejte na www.sportmladih.net, z otroci se udeležujte organiziranih prireditev ali opozarjajte na njih, če jih v šoli (namerno) prezrejo, bodite aktivni za svoje otroke!

Obujam sicer staro - pa vendar še kako aktualno temo. Hec. V njej sem še oglašala, ko sta bili "ta mali" še res ta mali

http://www.preberite.si/tek-in-otroci/

čau