Tekaški forum

Če bo kdo tukaj pričakoval debato o vremenu se opravičujem, tukaj bom raje govoril o Vremenu in teku, predvsem mojem teku.

Glede na to, da mi je v zadnjem času padla motivacija, tudi moji treningi so postali neredni se človek kar vpraša kako naprej. Kdor me malo bolje pozna ve, da moji tekaški začetki segajo že daleč nazaj. Leto 1992 je bilo prelomno. Iz človeka ki ga je šport navduševal edino na televiziji, sem se nekakega dne odločil in šel teč. Tako čisto brez veze. Še danes ne vem kaj me je navdušilo, vem samo, da so me v osnovni šoli pri teku v Stržunskem gozdu izgubili in prav Stržunski gozd je če dobrih 20 let postal moj prvi tekaški poligon. Še danes se dobro spominjam, joj kako sem bil vesel, ko sem prvič pretekel en krog (cca 2km) . Bilo je nepopisno veselje, da zmorem tudi stvari, o katerih si nikoli nisem mislim, da sem jih zmorem. Prva tekma Olimpijski tek treh gričev, ( na kateri je bila udeležba mnogo večja kot dandanes) je v meni pustila trajen in nepozaben spomin in prav zato se še vedno rad udeležujem Olimpijskih tekov, pa tudi če pridem na cilj kot zadnji.

Saj verjetno ni potrebno posebej napisati, da so moji apetiti rasli, 2 km pač ni bilo dovolj, 5, 10 se je zdelo že samoumevno, 21km pa je bil naslednji velik cilj. V tistih časih ko smo tekli v navadnih majicah in adidaskah, tudi tekaških programov nismo poznali, vsaj jaz ne. Tekel sem čisto po občutku, a več kot 10 km na treningih nisem pretekel kdaj pa kdaj sem ga mahnil tudi na Pohorje. Takrat si včasih ob nedeljah srečal tudi kakšnega sprehajalca, med tednom pa velikokrat tudi ne. Torej svojo prvo 21tko sem odtekel v Radencih in to ne da bi kdaj kadarkoli prej pretekel več kot 10 km. Z današnjega stališča kar pogumno dejanje, a takrat se mi je zdelo, da za treninge pač ne rabiš teči daljših razdalj. Leta 1994 se je tudi Maribor odločil, da organizira maraton. In kot Mariborčanu se mi je seveda zdelo samoumevno, da se ga udeležim tudi sam. Na njega sem se pripravljal tako, da sem dva meseca pred prireditvijo 6 x tedensko pretekel deset km ne več ne manj, skoraj vsaki ljubi dan 10 km. Spet čudno boste rekli, a saj sem napisal pojma nisem imel kako se stvarem streže. In tako sem na 35 km naletel na zid iz katerega sem se komaj pobral, na samo vodo pa tudi ni šlo. Šele brat in nečak sta me rešila, ko sta prišla nasproti z dozo isostarja in ledenim čajem, potem bi še kar tekel, a je prej prišel cilj. Nepopisno veselje, a vendar z grenkobo, da sem se na koncu resnično mučil, a vendar z eno veliko izkušnjo, da zmore človek prav vse, ali kot dandanes pravi ZdravkoC vse je v glavi! In tako imam dandanes še kar naprej v glavi mojo mučenje na maratonu.

In prav maraton je bil kriv, da sem postopoma prenehal teč. Najprej je bila kriva močna angina, potem zima (sicer pa tako ali tako nisem nikoli tekel pozimi, raje sem šel na Pohorje) sta bila glavna izgovora, da sem v teku popustil. Sicer pa nikoli nisem čisto prenehal teči, presedlal pa sem na kolo, tudi nekaj smučarsko tekaških zim imam za seboj, a tekaško se nikakor nisem več pobral, a redna hoja na Pohorje me je nekako držala pokonci. Eno leto sem si zadal za cilj, da pridem na toti naš hrib 100x, no uspelo mi je doseči cifro 96, pa sem bil tudi s tem zadovoljen, mogoče še prezadovoljen . Počasi sem spet presedlal na stare športne užitke, gledanje športa po TV-ju namreč, prišel je čas računalnikov in ni bilo lepšega kot hladen dan presedeti na toplem.

Tako je minilo kar nekaj let, vedno znova sem poskušal in vedno znova sem obupal. Tako sem v začetku leta 2006 odkril tekaški forum in ponovno začel in ponovno obupal. Bral sem kako in koliko nekateri tečejo in se kar ustrašil,nisem upal se javljati, zame so bili nadčloveki, nekje tam,kjer pač sam ne sodim. Potem je prišlo novo leto 2007 in usodna tehtnica. 102 kg je bila tista ključna številka ki mi je dala misliti. In pričel sem ponovno teči in prišlo je leto v katerem sem pretekel največ km v moji dosedanji tekaški karieri. Prišla je prva 10tka po mnogih letih, prišli so mali maratoni, prišel je prvi Sladkih6 in prišli so mnogi tekaški prijatelji in večno hvala tekaškemu forumu, da smem biti del vas.

In tako sem počasi prišel do danes. In danes se bojujem s problemom motivacije, cilji so že cilji, a ni neke prave volje. Že nekaj časa ne. Če izvzamem Sladkih6 sem se zadnje mesece bol šlepal kot tekal, a po drugi strani sem neizmerno vesel, da sem uspel popeljati mojo boljšo polovico na Ljubljancu skozi 10 km tek , velik uspeh za oba!

In danes se bojim, da bom obupal, da ne bom več tekel, da se bo zgodilo isto kot pred leti. Ta strah mučenja na maratonu me spremlja kar naprej. Očitno. In kako premagati strah? Pravijo, da tako, da narediš natančno to česar te je strah, torej se soočiš s problemom. In tako sem se odločil. Prvič v tekaški karieri sem si pripravil tekaški program, My Asicsov tekaški program.

Pa sem že pri jutri. Ciljev sem rekel imam še veliko, a eden je trenutno najbolj v mojem srcu. Bom uspel?

In konec koncev lahko vseeno rečeš, da si kot vreme. Včasih je nebo modro brez oblačkov, včasih pa obzorja sploh ni videti oziroma ne vidiš dalj kot do konice svojega nosu. Ampak glede na prebrano je občudovanja nosu zmeraj manj in vse bolj jasno je nebo nad Vremenom. Kak oblaček sem ter tja pa tudi ne prežene dobre volje, motivacije, predvsem pa pričakovanj do samega sebe.
Lepo napisano, z vsemi padci in potem zu dvigom dobre "karme".
Še veliko uživancije v supergah ali pa kako drugače.

Ej prijatelj sem kliknil, da pogledam, če boš dal kakšno podrobno analizo vikend vremena . Za zimsko ligo seveda!

Kratki, deževni dnevi so definitivno depresivni.

Nevem kako bi ti lahko dvignil motivacijo, čeprav si želim, da bi ti lahko pomagal. Ljudje se pač zelo razlikujemo in doživljamo svet po svoje, zato pač lahko napišem kaj mene spremeni tekača:

Največja motivacija je Li. Ženska je res občudovanja vredna, vedno polna motivacije in veselja. Zdaj se odpravlja na drug konec sveta, šibat po puščavi in morju. Advanture race. Noro. Že samo misel na njeno avanturo me dvigne iz zagretega naslonjača pred TV in že vlečem na sebe pajkice in srce razbija in gremo, gremo, ZEN .

Dobra motivacija so tudi treningi pri Domnu. Škoda, da si se odločil, da ne boš hodil. Te kar pogrešamo . Dobro, zadnje nekaj tednov smo vsi imeli nekaj gužve in nam je kar po e-mailu poslal programe treningov.

Vsekakor in definitivno v zadnjem času Dejan - Triatlon Klub Maribor. Plavanje - novo miganje, ki bo pomagalo malo okrepiti še zgornji del telesa. Res je fajn. Najbolj fajn je seveda družba

Garmin! Še ena motivacija - sprogramiraš trening v "Workouts" in "sexy" piskanje te vodi po poljih

Enih par sem naštel. Mogoče pa ti bo kaj pomagalo.

V nedeljo se pa vidimo

Pri tako javno razgrnjenem namenu ti bo TF stal ob strani in pomagal . Z veseljem se bom še jaz oglasila s kakšno željo, razmišljanjem, saj imava enak cilj pred sabo - maraton. Torej, greva migat , program je , ostalo pa se tudi najde. Grem še tvoj program iskat, da vidim, kaj naj zase spravim skupaj.
USPEL BOŠ

Res je, velikokrat se borimo sami s sabo, ker nam manjka motivacije, ampak nekako se mi vedno uspe zmotivirati. Zame je dovolj, da se prijavim na kakšen tek in se glava kar obrne v drugo smer. Vsak pa mora motivacijo najti sam, saj smo si ljudje zelo različni.
Če verjameš vase, boš cilje tudi dosegel!
Veliko sreče pri My Asics tekašem programu, verjamem, da ti bo uspelo!

@Loni še kako imaš prav tudi Vreme je spremenljivo

@Samo:-) Kar se tiče Domna. Z veseljem sem prihajal, tudi odlična družba smo bili, a meni enostavno ni zneslo. Če veš, da sem se najprej iz Maribora peljal domov in se čez kakšno uro vrnil nazaj v Maribor, skratka mnogo preveč časa mi je vzelo.

@ Lenči v takem vzponu kot si ti sploh ni dvomiti, da ti ne bi uspelo!!!

@ nataša ravno takšni kot si ti, mi dajejo motivacijo. Vaša tekaška dejanja mi dajo vedet, da človek lahko doseže vse, samo če si dovolj močno želi. Je pa res, da me je včasih kar strah mojih želja

želje in sanje so zato, da se uresničujejo!
in za dežjem menda posije sonce, slej ko prej včasih nastanejo samo meglice pe prej...
uživaj v svoji spremenljivosti!
gremo MIGAT!

Motivacija?
Na 102 kg si prišel!
A bi rad spet?

docca napisal/-a:Motivacija?
Na 102 kg si prišel!
A bi rad spet?

Ma kg so pa druga pesem. 7kg sem zgubil kot da bi rekel keks, potem pa nikakor ni šlo več dol. In danes je mojih 95 do 97 kg kar stalnica. Bi moral narediti kaj več samo na tem področju!

Verjamem, da preživljaš slabe čase . Sam kot začetnik v teku se še nisem znašel v podobni situaciji zato ti ne morem svetovati kako pa kaj. Se spomnim uporabnika "Junc"-a, ki je bentil za istimi težavami....kmalu za tem je poniknil na forumu .......upam, da ne boš šel po njegovih stopinjah . Sicer pa zakaj so tekaški prijatelji.....če ti bo kdaj da se organiziramo za skupen trening z veseljem ti pomagati zbrcati tvojo rit izpred TV in kavča . Ne obupaj.....sam sem se kot verjetno veš lani decembra odločil, da pretečem Pohorje ...to me je gnalo vso zimo in spomlad ker sem si tega resnično želel . Spet je december tukaj in v meni divja vojna za naslednji projekt v letu 2009. Če se odločim za to, bom moral presneto trdo garati in kot si rekel ni lepše od TV in tople sobe...........ma ku*c ni......JE ......le odločit se moraš. Kako je že rekel tisti starejši gospod ki dosti govori tule na forumu......"Odloči se pravilno čuj....vse je v glavi" .
Pa lep večer še naprej. Upam, da se vidimo jutri pod Pohorjem .

Vreme napisal/-a:

docca napisal/-a:Motivacija?
Na 102 kg si prišel!
A bi rad spet?

Ma kg so pa druga pesem. 7kg sem zgubil kot da bi rekel keks, potem pa nikakor ni šlo več dol. In danes je mojih 95 do 97 kg kar stalnica. Bi moral narediti kaj več samo na tem področju!

Kg so moj problem in zaradi njih sem tudi začela tečt.
Zato mi taka motivacija najprej pade na pamet.

Sem pa tudi jaz ugotovila, da samo s tekom se jih ne bom losala. Žal, bo treba tudi jest drugače:((

Škoda bi bilo odnehat, ko imaš toliko km, toliko prijetnih trenutkov, druženj za seboj. Hitro spet prideš ob kondicijo. Saj smo vendar vsak dan starejši in treba je delat na sebi vsaj zaradi zdravja (če se že partner ne sekira zaradi tvojih kil).

Kar migaj še naprej in spomni me na tole moje pisanje, ko bom jaz obupavala nad tekom.

Vreme, najini cilji in želje so sicer popolnoma različni. Pravzaprav niti ne vem, če te bom z mojim prispevkom lahko zmotiviral. Dejansko moram zmotivirati najprej sebe in morda mi bo to uspelo prav z oglašanjem v tej temi.

Priznam po Palmanovi, ko sem sicer dosegel svoj letošnji tekaški vrh, mi je motivacija padla. No tudi okoliščine so pripomogle k temu (dodatno delo v službi, utrujenost, mraz, megla, dež, hitra tema). V decembru nimam več nobene tekme, zato se mi enostavno nič ne da in temu primerno tudi treniram (beri nič). Meni so motivacija tekme, natančneje že v naprej določen datum, kraj, koliko imam še časa za trening, cilji za točno določeno tekmo ipd. V planu sem imel, da bi se že sedaj decembra začel pripravljati za sezono 2009, pa mi je en tede že ušel mimo. Morda lahko oba začneva na novo npr. v ponedeljek (nov začetek tedna)

50cent napisal/-a:Verjamem, da preživljaš slabe čase . Sam kot začetnik v teku se še nisem znašel v podobni situaciji zato ti ne morem svetovati kako pa kaj. Se spomnim uporabnika "Junc"-a, ki je bentil za istimi težavami....kmalu za tem je poniknil na forumu .......upam, da ne boš šel po njegovih stopinjah . Sicer pa zakaj so tekaški prijatelji.....če ti bo kdaj da se organiziramo za skupen trening z veseljem ti pomagati zbrcati tvojo rit izpred TV in kavča . Ne obupaj.....sam sem se kot verjetno veš lani decembra odločil, da pretečem Pohorje ...to me je gnalo vso zimo in spomlad ker sem si tega resnično želel . Spet je december tukaj in v meni divja vojna za naslednji projekt v letu 2009. Če se odločim za to, bom moral presneto trdo garati in kot si rekel ni lepše od TV in tople sobe...........ma ku*c ni......JE ......le odločit se moraš. Kako je že rekel tisti starejši gospod ki dosti govori tule na forumu......"Odloči se pravilno čuj....vse je v glavi" .
Pa lep večer še naprej. Upam, da se vidimo jutri pod Pohorjem .

Tega gospoda, ki dosti govori tule, slučajno poznam in je tu mojih let. In ne reče se mu starejši gospod , temveč, gospod v pravih letih. Ali pa ne misliva istega?

Vreme se mi zdi, da to skoraj ne more biti res. Se mi zdi, da se to pri tebi ne bi moglo zgodit. Koliko te berem in koliko sem te uspel spoznat, ne bojim se zate. Mislim da se ne moreš polenit ali popolnoma prekinit. Kaj pa sladkih6 2009? Pa ja ne boš samo gledalec oz. sodnik ali karkoli že. Drugo leto pade 50 km, ni vrag da jih ne zbrcaš skupaj v teh 6 urah. Pa mislim da imaš s Ptujem še neke neporavnane račune ali pač? Motivov je več kot dovolj, samo glavo na pravo mesto. Zraven tega sva dokaj skupaj doma in če ti je, se zmeniva kdaj za kakšen skupen tek, tako med tednom, zvečer ko se vse malo umiri. Če se z nekom zmeniš ob neki uri in če si mož beseda, boš tja tudi prišel in odtekel, četudi se ti ne da najbolj. In kako krasen občutek je potem, ko vidiš da si se premagal.

Drži se in sploh ne razmišljaj o tem, da bi obupal. Misli pozitivno, odženi negativne misli daleč vstran.

Najprej hvala vsem za podporo, a mislim, da smo se narobe razumeli. Nisem še obupal, samo bojim se, da bi se mi to zgodilo, v tem je caka.

Kar se tiče skupnih tekov obstaja tudi ta možnost, a sem sam za te variante raje ob koncih tedna!

Ne glede na vse, naslednji teden začnem delati po programu, še prej pa nas jutri čaka, verjamem, prijetno druženje na Barbari, pa še celo tekli bomo!