še moja analiza
OdgovorObjavljeno:18 Jan 2009, 21:33
Dragi moji!
Pred enim letom, natančneje 22. 1. 2008, sem prvič obula superge z namenom, da 4 mesece kasneje v Radencih pretečem 10 km. Za mano je torej eno leto moje tekaške poti. Kar je razlog, da se svoje tekaške analize nisem lotila konec leta (kot to počne večina), ampak sredi januarja.
Glede na to, da sem začela teči z namenom preteči 10 km (in že to se mi je pred enim letom zdelo ogromno!), lahko rečem, da je bilo moje prvo tekaško leto uspešno. Če bi mi kdo takrat rekel, da bom že v prvem letu pretekla polmaraton, bi mu odgovorila, da naj take zgodbice pravi komu drugemu.
Če bi pri tem rekel še, da ga bom pretekla v manj kot dveh urah, pa ne vem, kaj bi si mislila. Vsekakor ga ne bi vzela resno. 
Na koncu je moj izkupiček, kar zadeva uradne teke v mojem prvem letu, tak:
- 28. maraton treh src, Radenci (10 km)
- tek DM, Tivoli v Ljubljani (10 km)
- nočna 10ka, Bled
- Osojsko jezero (štafete)
- TF 10ka, Domžale)
- 17. ptujski maraton (21 km)
- tek Europa Donna, Tivoli
- Fotrov tek (Brdo pri Kranju)
- gozdni tek, Ljubljana Brdo
- 1. grajski tek Otočec (7,5 km)
- 13. Ljubljanski maraton (21 km)
- Palmanova (21 km)
- Velenje: tek sv.Barbare
- novoletni tek Dolsko (10,5 km)
- Medeja (21 km)
Pri čemer mi je v Palmanovi uspelo prestopiti »magično« mejo: 21 km v manj kot dveh urah. Beseda magično je v narekovajih zato, ker danes to ni več magična meja, ampak se je ta spustila na 1:50. Ambicije pač rastejo.
V svojem prvem tekaškem letu pa sem občutila tudi, kako je stati na stopničkah. Prav dober občutek, moram reči (čeprav so nekateri fotografije, nastale na tistem teku, označili za kičaste ).
Po tednu dni "previdnostnega" počitka, ki je ravnokar za mano (toliko v odgovor tistim, ki jih skrbi, da zaradi stave morda pretiravam), grem naprej novim ciljem naproti. Eden je povezan s stavo oziroma rezultatom na 21 km. Drugi so povezani s tem, da se nameravam udeležiti vseh tekem, na katerih sem bila lani, in preverjati svoj rezultat. V zimsko-spomladanskem delu sezone lani nisem bila na nobeni tekmi, kar ne pomeni, da me tudi letos ne bo, ampak da bo čas za primerjanje rezultatov pač naslednje leto. Konkretnejši so tudi cilji v zvezi z rezultatom na 10 km in v zvezi z osebnim rekordom Golade in K-Rožnika. Toda k temu vendarle dodajam:
Pri vsem tem ni toliko pomembno, kakšno je bilo število pretečenih kilometrov, rezultat na tekmi ali hitrost teka na treningu. Tek je postal užitek. Ja, včasih se je težko spraviti ven, posebno v mrzlih temnih zimskih dneh, a ob branju napovedi, kdo vse kljub neprijetnemu vremenu pride na K-Rožnik ali Golado in kako ne glede na zunanje okoliščine nekateri izvajate svoje natančne programe treningov (in zbujate slabo vest pri nekaterih drugih ), zmanjka izgovorov. Da ne govorim o tem, kako tečna sem bila oz. sem vsakič (no, v resnici bi morala reči »obakrat«), ko sem bila na prisilnem počitku zaradi zdravja ali kakšne bolečine.
In ne le, da je tek postal užitek. Po zaslugi Tekaškega foruma sem v teku spoznala veliko simpatičnih, zanimivih, pozitivnih ljudi. Z nekaterimi smo se v tem času resnično zbližali in spoprijateljili tudi zunaj tekaških poti. Hvala vam, dragi prijatelji, za vaš smeh, spodbudo, optimizem, iskrene besede, humor, tekaške nasvete, skrb, ironijo, klepete na treningih in analizah, preganjanje na tekmah, pohvale, kritike, cinizem ... Hvala za vaše prijateljstvo, vas čas in dobro voljo, hvala, ker ste del mojega življenja.
In upam, da se bomo družili še naprej!
Pred enim letom, natančneje 22. 1. 2008, sem prvič obula superge z namenom, da 4 mesece kasneje v Radencih pretečem 10 km. Za mano je torej eno leto moje tekaške poti. Kar je razlog, da se svoje tekaške analize nisem lotila konec leta (kot to počne večina), ampak sredi januarja.
Glede na to, da sem začela teči z namenom preteči 10 km (in že to se mi je pred enim letom zdelo ogromno!), lahko rečem, da je bilo moje prvo tekaško leto uspešno. Če bi mi kdo takrat rekel, da bom že v prvem letu pretekla polmaraton, bi mu odgovorila, da naj take zgodbice pravi komu drugemu.
Če bi pri tem rekel še, da ga bom pretekla v manj kot dveh urah, pa ne vem, kaj bi si mislila. Vsekakor ga ne bi vzela resno.
Na koncu je moj izkupiček, kar zadeva uradne teke v mojem prvem letu, tak:
- 28. maraton treh src, Radenci (10 km)
- tek DM, Tivoli v Ljubljani (10 km)
- nočna 10ka, Bled
- Osojsko jezero (štafete)
- TF 10ka, Domžale)
- 17. ptujski maraton (21 km)
- tek Europa Donna, Tivoli
- Fotrov tek (Brdo pri Kranju)
- gozdni tek, Ljubljana Brdo
- 1. grajski tek Otočec (7,5 km)
- 13. Ljubljanski maraton (21 km)
- Palmanova (21 km)
- Velenje: tek sv.Barbare
- novoletni tek Dolsko (10,5 km)
- Medeja (21 km)
Pri čemer mi je v Palmanovi uspelo prestopiti »magično« mejo: 21 km v manj kot dveh urah. Beseda magično je v narekovajih zato, ker danes to ni več magična meja, ampak se je ta spustila na 1:50. Ambicije pač rastejo.
V svojem prvem tekaškem letu pa sem občutila tudi, kako je stati na stopničkah. Prav dober občutek, moram reči (čeprav so nekateri fotografije, nastale na tistem teku, označili za kičaste ).
Po tednu dni "previdnostnega" počitka, ki je ravnokar za mano (toliko v odgovor tistim, ki jih skrbi, da zaradi stave morda pretiravam), grem naprej novim ciljem naproti. Eden je povezan s stavo oziroma rezultatom na 21 km. Drugi so povezani s tem, da se nameravam udeležiti vseh tekem, na katerih sem bila lani, in preverjati svoj rezultat. V zimsko-spomladanskem delu sezone lani nisem bila na nobeni tekmi, kar ne pomeni, da me tudi letos ne bo, ampak da bo čas za primerjanje rezultatov pač naslednje leto. Konkretnejši so tudi cilji v zvezi z rezultatom na 10 km in v zvezi z osebnim rekordom Golade in K-Rožnika. Toda k temu vendarle dodajam:
Pri vsem tem ni toliko pomembno, kakšno je bilo število pretečenih kilometrov, rezultat na tekmi ali hitrost teka na treningu. Tek je postal užitek. Ja, včasih se je težko spraviti ven, posebno v mrzlih temnih zimskih dneh, a ob branju napovedi, kdo vse kljub neprijetnemu vremenu pride na K-Rožnik ali Golado in kako ne glede na zunanje okoliščine nekateri izvajate svoje natančne programe treningov (in zbujate slabo vest pri nekaterih drugih
), zmanjka izgovorov. Da ne govorim o tem, kako tečna sem bila oz. sem vsakič (no, v resnici bi morala reči »obakrat«), ko sem bila na prisilnem počitku zaradi zdravja ali kakšne bolečine.
In ne le, da je tek postal užitek. Po zaslugi Tekaškega foruma sem v teku spoznala veliko simpatičnih, zanimivih, pozitivnih ljudi. Z nekaterimi smo se v tem času resnično zbližali in spoprijateljili tudi zunaj tekaških poti. Hvala vam, dragi prijatelji, za vaš smeh, spodbudo, optimizem, iskrene besede, humor, tekaške nasvete, skrb, ironijo, klepete na treningih in analizah, preganjanje na tekmah, pohvale, kritike, cinizem ... Hvala za vaše prijateljstvo, vas čas in dobro voljo, hvala, ker ste del mojega življenja.
In upam, da se bomo družili še naprej!
, Špela!
).
. Ti pa mal po Radencih kar 21ko, res si dobra, ni kej. Le tako naprej.
)