Izpolnjena želja: LJ-Bled
OdgovorObjavljeno:06 Jul 2009, 00:03
Že nekaj let je v meni zorela želja, da bi odtekel en tek iz Ljubljane na Bled. Nekaj let sem s tem odlašal, ker se nisem čutil pripravljenega, letos sem pa rekel, da bom poskusil.
Same priprave so bile zelo kratke. Tri dni nazaj sem se odločil, da bom šel, potem sem bil neodločen in ko je že kazalo, da ne bom šel, sem se odločil, da bom šel. In to en dan prej. Popoldne sem stopil do sodelavke in jo prosil, če mi lahko na Drulovki pusti pijačo, zvečer pa poklical sošolko, da mi pusti pijačo v Lescah. Zvečer sem narisal načrt, kje bom tekel. Pojedel sem ene makarone in šel ob 23h spat. Skratka bilo je spontano, nobenih posebnih priprav, samo želja, da to odtečem.
Sobota, 04.07.2009
2:02 Budilka je neusmiljeno zvonila. Ker sem imel tremo (le zakaj?), sem brez problema vstal. Kot je v moji navadi, še vedno nisem imel spakirano. Kaj naj sploh vzamem s sabo? Ali naj vzamem nahrbtnik? Ali naj vzamem samo torbico? V nahrbtnik nabašem 3 kokakole, 1 napolitanke, obliže. Nahrbtnik si oprtam in tečem po stanovanju. Imel sem občutek, da bo to to – nahrbtnik.
3:00 Ker sem imel slab občutek, sem se odločil, da bom tekel brez nahrbtnika. In „zbašem“ vse (pol manj) v torbico. 1 kokakolo, 0,5 litra, 4 energijske tabletke, napolitanke in robce. Eno kokakolo bom pa nesel v rokah.
3:10 Začetek. Preseneti me topla noč in mi ni bilo žal, da sem se odločil za tek tako zgodaj. Po 500 metrih teka se spomnim, da sem pozabil denar za pijačo, ki naj bi jo kupil na kakšnem bencinskem servisu oz. za vlak, če bi kje omagal. Odločil sem se da bom kljub temu s tekom nadaljeval in bil povsem odvisen od 2 okrepčevalnic na Drulovki in Lescah. Kmalu sem zavil na PST in bil po nekaj minutah na Celovški cesti. Tam sem z zanimanjem opazoval mladino, ki je šele prihajala iz zabav, verjetno so pa oni z začudenjem opazovali tekača, s kokakolo v rokah in tekaško čepico. V Guncljah sem imel prvo pavzo, pojedel nekaj napolitank in spil pol kokakole in nadaljeval s tekom. Bilo je zelo temno in sem se bal, da ne bi stopil v kakšno luknjo, zato sem tekel kar po sredini ceste. Kot bi mignil sem švignil mimo Mednega.
4:10 Naslednji premor sem imel pred Goričanami oz. točno po 1 uri teka. Premore sem imel potem celo pot približno na vsakih 30 minut, ko sem kaj prigriznil in popil, nikoli v klanec, vedno ali po klancu navzdol ali po ravnem. Ko sem prečkal Soro, so se pričeli oglašati ptiči. Čas je res hitro tekel in kot bi mignil sem bil na Drulovki. Kot zanimivost, med 7 in 27 kilometrom sem srečal „samo“ 12 avtomobilov.
5:19 Prispel sem v Kranj, točno na Drulovko. Tukaj sta me čakali 2 kokakoli in napolitanke. Pot sem nadaljeval ob desnem bregu Save, ki sem jo kmalu prečil in se povzpel po Jelenovem klancu. Sem pričakoval, da bo ta klanec „strah in trepet“ ampak sem ga pretekel brez problema. Na vrhu sem bil presenečen, ker ni bilo več trgovskega središča Globus. V preteklosti je bilo to eno izmed svetovnih čudes (na Gorenjskem). Z zanimanjem sem opazoval vse nove stavbe, ki so zrasle v središču Kranja.
5:50 Zapustil sem Kranj in neskončna polja koruze izkoristil za malo daljši postanek (WC).
6:10 Vstopil v Naklo.
6:12 Zapustil Naklo. To je pa bilo hitro
Do odcepa za Križe in Tržič je bil tu tudi edini makadam.
6:25 Ker ni bilo nobenih stranskih poti je bilo potrebno teči od Bistrice do Podnarta ob glavni cesti in ta del je bil zame nočna mora. Tovornjakov je bilo neskončno in prav vsak je imel cesto za svoje privatno dirkališče. Ta del bi najraje izbrisal iz spomina, vendar drugače ni šlo.
6:50 Prispel sem v Podnart in bil vesel – ker sem preživel. Pot je šla povsem ob železniški progi. Od Otoč do Mišačev se je pot začela strmo dvigovati. V Mišačah pa se je odprl panoramski pogled na Karavanke. In potem šok. Spust v Globoko.
7:20 Globoko si res zasluži ime Globoko. Kajti iz Mišačov se pot spusti „globoko“. Takšnega spusta nisem pričakoval. In potem se je začel peklenski klanec, kakšnih 1,5 km, skoraj navpično navzgor. Vsaj meni se je tako zdelo. Tukaj mi je pobralo nekaj moči.
7:35 Mošnje.
7:42 Prispel sem na vrh podvinskega klanca, ki je bil glede na globoški klanec mala malica. Na vrhu so bile reklame za jabolka in v mislih sem si predstavljal kako bi jedel sočna jabolka. Razpostiral se mi je pogled na Triglav. Predstavljal sem si kako ležim na tistih sneženih "flikah".
7:50 Radovljica. Razmišljal sem, če obstaja verjetnost da bi srečal našega člana Radolco
7:57 Lesce. Druga okrepčevalnica. Vzel sem si 10 minut počitka, poklepetal s sošolko in voščil njeni hčerki vse najboljše za njen prvi rojstni dan in nadaljeval proti cilju.
8:31 Prispel sem na Bled Blejski klanec je bil mala malica. Globoški klanec je namreč klanec vseh klancev. Ker nisem prišel na Bled, da pridem do table Bled, sem odtekel še en krog okoli jezera in jezero je vabilo, da bi skočil vanj. Pri Mlinih sem zavil proti Selu pri Bledu. Da pa ne bi bilo tako preprosto, me je 500 metrov pred ciljem čakal še en hud klanec.
9:18 Konec. Po točno 70 kilometrih sem prispel na cilj, kjer so me čakali moji zvesti navijači. Bil sem vesel, da se je končalo, ker je sonce že začelo močno pripekati. Z zdravjem nisem imel nobenih težav in že čez nekaj minut sem začel razmišljati o novih podvigih.
O teh pa kdaj drugič
PS1: Ker tečem brez GPS naprav, so časi, ki sem jih navajal, približni.
PS2: Če koga zanima proga bolj natančno je tukaj povezava http://www.gmap-pedometer.com/?r=2971442.
Same priprave so bile zelo kratke. Tri dni nazaj sem se odločil, da bom šel, potem sem bil neodločen in ko je že kazalo, da ne bom šel, sem se odločil, da bom šel. In to en dan prej. Popoldne sem stopil do sodelavke in jo prosil, če mi lahko na Drulovki pusti pijačo, zvečer pa poklical sošolko, da mi pusti pijačo v Lescah. Zvečer sem narisal načrt, kje bom tekel. Pojedel sem ene makarone in šel ob 23h spat. Skratka bilo je spontano, nobenih posebnih priprav, samo želja, da to odtečem.
Sobota, 04.07.2009
2:02 Budilka je neusmiljeno zvonila. Ker sem imel tremo (le zakaj?), sem brez problema vstal. Kot je v moji navadi, še vedno nisem imel spakirano. Kaj naj sploh vzamem s sabo? Ali naj vzamem nahrbtnik? Ali naj vzamem samo torbico? V nahrbtnik nabašem 3 kokakole, 1 napolitanke, obliže. Nahrbtnik si oprtam in tečem po stanovanju. Imel sem občutek, da bo to to – nahrbtnik.
3:00 Ker sem imel slab občutek, sem se odločil, da bom tekel brez nahrbtnika. In „zbašem“ vse (pol manj) v torbico. 1 kokakolo, 0,5 litra, 4 energijske tabletke, napolitanke in robce. Eno kokakolo bom pa nesel v rokah.
3:10 Začetek. Preseneti me topla noč in mi ni bilo žal, da sem se odločil za tek tako zgodaj. Po 500 metrih teka se spomnim, da sem pozabil denar za pijačo, ki naj bi jo kupil na kakšnem bencinskem servisu oz. za vlak, če bi kje omagal. Odločil sem se da bom kljub temu s tekom nadaljeval in bil povsem odvisen od 2 okrepčevalnic na Drulovki in Lescah. Kmalu sem zavil na PST in bil po nekaj minutah na Celovški cesti. Tam sem z zanimanjem opazoval mladino, ki je šele prihajala iz zabav, verjetno so pa oni z začudenjem opazovali tekača, s kokakolo v rokah in tekaško čepico. V Guncljah sem imel prvo pavzo, pojedel nekaj napolitank in spil pol kokakole in nadaljeval s tekom. Bilo je zelo temno in sem se bal, da ne bi stopil v kakšno luknjo, zato sem tekel kar po sredini ceste. Kot bi mignil sem švignil mimo Mednega.
4:10 Naslednji premor sem imel pred Goričanami oz. točno po 1 uri teka. Premore sem imel potem celo pot približno na vsakih 30 minut, ko sem kaj prigriznil in popil, nikoli v klanec, vedno ali po klancu navzdol ali po ravnem. Ko sem prečkal Soro, so se pričeli oglašati ptiči. Čas je res hitro tekel in kot bi mignil sem bil na Drulovki. Kot zanimivost, med 7 in 27 kilometrom sem srečal „samo“ 12 avtomobilov.
5:19 Prispel sem v Kranj, točno na Drulovko. Tukaj sta me čakali 2 kokakoli in napolitanke. Pot sem nadaljeval ob desnem bregu Save, ki sem jo kmalu prečil in se povzpel po Jelenovem klancu. Sem pričakoval, da bo ta klanec „strah in trepet“ ampak sem ga pretekel brez problema. Na vrhu sem bil presenečen, ker ni bilo več trgovskega središča Globus. V preteklosti je bilo to eno izmed svetovnih čudes (na Gorenjskem). Z zanimanjem sem opazoval vse nove stavbe, ki so zrasle v središču Kranja.
5:50 Zapustil sem Kranj in neskončna polja koruze izkoristil za malo daljši postanek (WC).
6:10 Vstopil v Naklo.
6:12 Zapustil Naklo. To je pa bilo hitro
Do odcepa za Križe in Tržič je bil tu tudi edini makadam.6:25 Ker ni bilo nobenih stranskih poti je bilo potrebno teči od Bistrice do Podnarta ob glavni cesti in ta del je bil zame nočna mora. Tovornjakov je bilo neskončno in prav vsak je imel cesto za svoje privatno dirkališče. Ta del bi najraje izbrisal iz spomina, vendar drugače ni šlo.
6:50 Prispel sem v Podnart in bil vesel – ker sem preživel. Pot je šla povsem ob železniški progi. Od Otoč do Mišačev se je pot začela strmo dvigovati. V Mišačah pa se je odprl panoramski pogled na Karavanke. In potem šok. Spust v Globoko.
7:20 Globoko si res zasluži ime Globoko. Kajti iz Mišačov se pot spusti „globoko“. Takšnega spusta nisem pričakoval. In potem se je začel peklenski klanec, kakšnih 1,5 km, skoraj navpično navzgor. Vsaj meni se je tako zdelo. Tukaj mi je pobralo nekaj moči.
7:35 Mošnje.
7:42 Prispel sem na vrh podvinskega klanca, ki je bil glede na globoški klanec mala malica. Na vrhu so bile reklame za jabolka in v mislih sem si predstavljal kako bi jedel sočna jabolka. Razpostiral se mi je pogled na Triglav. Predstavljal sem si kako ležim na tistih sneženih "flikah".
7:50 Radovljica. Razmišljal sem, če obstaja verjetnost da bi srečal našega člana Radolco
7:57 Lesce. Druga okrepčevalnica. Vzel sem si 10 minut počitka, poklepetal s sošolko in voščil njeni hčerki vse najboljše za njen prvi rojstni dan in nadaljeval proti cilju.
8:31 Prispel sem na Bled
Blejski klanec je bil mala malica. Globoški klanec je namreč klanec vseh klancev. Ker nisem prišel na Bled, da pridem do table Bled, sem odtekel še en krog okoli jezera in jezero je vabilo, da bi skočil vanj. Pri Mlinih sem zavil proti Selu pri Bledu. Da pa ne bi bilo tako preprosto, me je 500 metrov pred ciljem čakal še en hud klanec.9:18 Konec. Po točno 70 kilometrih sem prispel na cilj, kjer so me čakali moji zvesti navijači. Bil sem vesel, da se je končalo, ker je sonce že začelo močno pripekati. Z zdravjem nisem imel nobenih težav in že čez nekaj minut sem začel razmišljati o novih podvigih.
O teh pa kdaj drugič
PS1: Ker tečem brez GPS naprav, so časi, ki sem jih navajal, približni.
PS2: Če koga zanima proga bolj natančno je tukaj povezava http://www.gmap-pedometer.com/?r=2971442.
(iščem nove sem se starih naveličal 
, ste postali pravi "norci"