Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
 Ninđa
#350699
Koroških 24 - Začetek v septembru (30.9) konec v oktobru (01.10) :) Jaz četrtič, Helena Fric Križanec drugič. Pridružil se nama je tudi Velibor Jovanovic, ki pa je moral zaradi družinskih obveznosti končati prej (pred planino Vodol) in se spustiti v Črno. Začetek Uršlja gora in potem v smeri Smrekovca, Velike Raduhe, Govce (Olševe) ter Kordeževe glave (Pece). Pogoji odlični. Pot v celoti osvojena brez težav. Noč jasna s preprogo zvezd, lepim sončnim vzhodom in nato jesenski topel dan (z zmernim vetrom). V cilju, vpis v zvezek K24 in povratek na Štajersko.

Lp, Nino
 ursad
#350723
Bravo Helena in Nino! :laola
Uporabniški avatar
 marjans
#350738
Čestitke vsem in :laola in velik :clap: . Drugo leto imamo tudi jaz v planu ta sprehod, do takrat pa me čaka še veliko veliko dela :D.

Pogoji so bili res odlični, sem bil v soboto na urški z družino.

lp.
 hoja
#350802
Evo,še moja potrditev o opravljenem krogu po poti K-24. Ni bilo enostavno, se je vleklo čez dva meseca :wink: .
Želja po vnovični realizaciji je tlela od prvega uspešno zaključenega kroga leta 2012 in skoraj na obletnico se mi je po štirih letih tudi uresničila. V tem je verjetno tudi razlog, da sem se v Črni pri spomeniku počutila tako olimpijsko . Upam, da za ponovitev ne bo potrbno čakati na naslednje OI, bodo vmes še kakšne kvalifikacije :D .
Kot je že Nino zapisal, smo štartali trije, krog po K-24 zaključila dva, Veliborju paprav tako čestitke za njegov krog :clap: . Do prve uporabe palic smo bili še dokaj glasni, pri premagovanju strmine smo varčevali z energijo. Pri koči na Naravski Ledinah so se še zadrževali obiskovalci, Uršlja - 1. vrh - je bila osvojena in že smo bili na poti proti Smrekovcu. Kjer se nam je ponudila priložnost, smo pridno dolivali vodo, Nino je vodil, sama sem bila v varni sredini, Veliborju pa ni bilohudega, je moral slediti mojemu tempu, ki je bil v primerjavi z vodilnim prav dopustniški. Pri koči na Smrekovcu prva krajša pavza, daljše si niti nismo mogli privoščiti, telesa so se hitro ohladila in začelo nas je zebsti. Vrh Smrekovca, juhej, 2. osvojen vrh je za nami. Pot čez Smrekovec je bila suha, nekje smo naleteli na krave, ki se niso dale motiti. Noč je bila jasna, nebo polno zvezd, če bi bila še polna luna, bi mislili, da je dan. Kljub dolžini je vsaj meni pot hitro minila, Velibor se je odcepil na pot nazaj v Črno, z Ninom pa sva nadeljevala proti Loki. Zamenjala sva poziciji, Nino je moral kar precej upočasniti. Na Loki sva imela zopet krajšo pavzo v drvarnici poleg koče. Pred nama sta pot osvetljevali dve lučki. Na Raduhi sva bila v času sončnega vzhoda, katerega sta verjetno prišla čakat lastnika prej omenjenih lučk. Ker je bila noč brez rose in skala suha, sva se do Grohata spustila po zavarovani poti in upala, da so vrata koče odprta. Dim je potrdil najino željo in trebuščka sta bila hvaležna za nekaj toplega. V nadaljevanju sva bila presenečena nad številnimi obiskovalci Raduhe s severne strani in predvsem o njihovem poznavanju K-24. Za vzpon na Olševo sva izbrala vsak svoj tempo, tako si je Nino privoščil počitek na travah s soncem obijanega grebena, moji počitki pa so bili na samem vzponu za par sekund nekajkrat :wink: namenjeni med drugim tudi za razglede in poglede na jesenski svet, ki je pred vrati.
Skupaj sva stopila na 4. vrh, nekaj metrov povratka po isti poti, spust po melišču in naprej proti Kumru, kjer sva si privoščila obilno malico, pravzaprav preobilno. Vzela nama je nekaj več kot pol ure, a ura danes ni bila gospodar. Tudi Peco sva osvajala vsak po svoje in Nino je prednost zopet lepo izkoristil. Po Peci se je gibalo kar nekaj obiskovalcev in sam vrh je bil končno pod nogami - zadnji na tej poti. Za spust sva izbrala pot, ki nama jo je preko telefona pomagal premagati Janez - hvala Janez. Se kar vleče tale spust s Pece, a kakor vsemu, je tudi temu sledil konec, potem še 3 km asfalta in to je to! Klobasa je "zašpalena", K-24 tudi.
Čas, ki res ni bil pomemben, 20:26.
Po preoblačenju, formalnostih (vpisna knjiga), odvoz proti Mariboru.
Hvala, Nino, za spremstvo in prevoz.
Boljšega vremena si ne bi mogli naročiti.
Mogoče se bere kot nedeljski sprehod, mogoče za koga tudi je, vsekakor pa je to pot, vredna spoštovanja. Cilj je, pot osvojiti v 24ih urah, vse ostalo so želje in zmožnosti posameznikov. Čeprav je telo utrujeno in morda kdaj tudi duša boli, ostane v spominu užitek, ki ga vse to daje.
Nesrečno srečen tisti, ki občuti popolnost bivanje ob potešitvi telesnih potreb, nikoli pa ne prepozna lakote in suše svoje duše. Evo, še to z mojega zelnika, ampak s tem zeljem se ne bo strinjala vsaka koza in tudi volk ne :wink: .
Čestitke vsem novim članom in vsem ponavljalcem!

Lp Helena
Uporabniški avatar
 zz topka
#350810
Hojči, :laola .
Oh, ko bi mene kdo pelal na tak "sprehod".... pa še počival na sončnih tratah bi lahk komot mal več, kot pr tebi.... :lol:
Jast pa bi tiste sekunde počitka štela dosti hitreje kot si jih ti. :D
 Nuury
#351006
Ima kdo plan oz ali Gre kdo v kratkem na k24?
Vec nas je bolše je :)) da mi ne bo dovgcas na poti :)
Uporabniški avatar
 janezs
#351030
Mislim,da se jih bo, malo odločilo za ta krog, Trenutno so vsi vrhovi pod snegom. Tudi oskrba na kočah je omejena na vikende. Se pa seveda da, tudi še v slabših razmerah. Jaz trenutno pred Februarju ne čutim izziva. Lp.
Uporabniški avatar
 janezs
#352195
Pozdravljeni,klubovci K-24

3.12 je v Črni,nad avtobusno postajo sprejem, novih članov v klub K-24 (seveda je pogoj,da so v letu 2016 prehodili pot, kot je zapisano v pravilniku). Vabljeni so prav tako ostali člani.

Ostalo je še nekaj časa, da prehodite ta krog še letos in postanete član kluba. Lp. janez
Uporabniški avatar
 janezs
#352219
V petek 2.12. ob 20 h, začnem v Črni, svoj zadnji letošnji pohod po K -24. Potem pa na podelitev diplom novim članom, če koga mika se lahko pridruži , trenutno sem še sam. Nejc me bo spremljal in bodril ,čez Peco.Podelitev je v soboto ob 18 h nad avtobusno postajo. LP. Janez
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#352247
ZdravkoC napisal/-a:Zgodba K24

Končno se je zgodil ta zame tako težko pričakovani K24. Ob koncu tedna, natančneje v petek, 22. 6. 2012, ob 18.30, smo se izpred zaprtega hotela Krnes v Črni na Koroškem podali na pot:

• Marko Renčelj
• Aleš Zevnik
• Zlatko Kresnik
• Zdravko Čufar in
• Jernej Plankelj

Vsi, razen slednjega, smo se na to pot podali prvič. Pridobili smo si koristne informacije od Zvoneta, opremili pa smo se s kartami in garmini. Večino proge je Jernej poznal po spominu.

Slika

• Črna na Koroškem … Začetnih skoraj 7 km iz Črne, skozi Žerjav, v dolino Jazbirskega potoka, smo pretekli v en dah. Ko se pot obrne navkreber, nadljujemo s strumnim korakom.

• Koča na Naravskih ledinah (1.072) smo po 10 km v času 1:25 … kratek postanek in fotkanje. Ljudje takoj vprašajo, če smo na K24.

• Uršlja gora (1.699) po 13,8 km, v času 2:35 … naredimo zgodovinsko fotko in ker na vrhovih pihlja, kar za vroče popotnike ni prijetno, smo malo postali nižje pri koči. Sledi spust. Na pašniku se napijemo sveže vode.

• Andrejev dom na Slemenu (1.086) po 21,6 km, v času 4:00 … pravzaprav bi lahko šli kar mimo doma, ker je bil itak ob tej uri zaprt, a vseeno smo naredili majhen krog oziroma obhod in nadaljujemo brez postanka.

• Dom na Smrekovcu (1.375) po 31,6 km, v času 6:00 …

• Smrekovec (1.577) po 32,5 km in v času 6:30 … tek po travnatih planotah oziroma po grebenu, ki ni vedno izrazit. Del poti je bil pokošen. Rahel spust in …

• Koča na Travniku (1.548) po 41,1 km, v času 8:30 … za tenutek postanemo ob koči. Iščemo smer nadaljevanja poti. Ni videti oznake in po občutku iščemo ob gozdu. Pot zavije v desno že malo pred kočo. Nadaljujemo preko Planine Vodol in Planine Javorje.

• Koča na Loki pod Raduho (1.534) po 48,2 km, v času 10:25 … prileže se postanek pred prvim vzponom preko 2-jurja. Jernej si preobuje premočene nogavice, jaz ostanem v mokroti. Mokra trava res naredi svoje. Goreteks mi zagotavlja, da se noge ne bodo posušile. Računam na učinek vazelina s katerim so bile prepojene. Vzpon na Raduho poznam in nič me ne more presenetiti.

• Raduha (2.062) po 51,0 km, v času 11:45 … vrh je v meglici. Oblaki so precej nizko in veter vleče. Utrgamo si trenutek za fotkanje, postanek pa si privoščimo v nižji zatišni legi. Odločimo se za spust po enostavnejši poti, čeprav daljši. Odločitev smo sprejeli soglasno. Vrnemo se po isti poti nazaj do smerokaza za Durce.

Slika

• Durce (1.910) po 52,4 km, v času 12:20 … Malo pod vrhom so bili pogledi veliko lepši. Zrak je bil čist in mogočne stene so dajale navdušujoč občutek. Pot čez Durce je speljana po novi trasi in je odlično urejena. Je zelo varna za utrujene avanturiste, predvsem takšne, ki se s potjo spoznavajo prvič.

• Koča na Grohatu pod Raduho (1.460) po 54,2 km, v času 12:50… Veselili smo te točke, saj smo že hrepeneli po toplem obroku. Slavko in Polona, oskrbnika od letos, sta zelo prijazna, vprašala sta, zakaj nismo poklicali, da bi nam kaj pripravila. Vseeno smo bili hitro postreženi. Moja omiljena hrana za zajtrk so pečena jajca, vendar, ko sem videl odlično joto, sem se slinil še bolj. Ponudila sta nam tudi telefonsko št. 041-417-951, da lahko drugič pokličemo in se naročimo za zajtrk. Po 40 minutni pavzi krenemo popolnoma obnovljeni.

• Zg. Sleme (1.308) po 58,8 km, v času 14:17

• Lepi vrh (Olševa) (1.616) po 60,7 km, v času 14:50 … vzpon na Olševo je bil zame pravo presenečenje. Nenadni strmi vzpon, ki ni hotel popustiti. Diham globoko, korak pa je čisto kratek. To je bil prvi nepričakovan napor. Rahla nagrada je bilo nadaljevanje po slemenu. Fantastični razgledi, vendar je bilo potrebno pogled držati predvsem navzdol, pred noge.

• Govca (1.929) po 63,6 km, v času 15:55 … Olševa se je pokazala v vsej svoji lepoti in krutosti. Proti vrhu Govce je kar nekaj točk, ki s svojo lepoto jemljejo sapo. Verjeto ne vsem, pač pa nekaterim, tudi takšnim z vrtoglavico. Odkar imam povišan pritisk, mi pogledi v prepade niso nič drugega, kot mora. Visoka koncentracija in neomajnost sta me prepeljala čez te točke brez izgube sekund. Vprašal sem se, zakaj tukaj ne napeljejo kakšne zajle za varnost, ker jih je mnogo marsikje povsem brez potrebe (sicer ne na tej poti). Spust po melišču je malo adrenalinski, vendar povsem brez muk. V trenutku smo spodaj in sledi krajša pavza. Izkoristim jo za preobuvanje povsem premočenih dveh parov nogavic. Stopala so kot gobe, nagrbančena koža pa kar hrepeni po zraku. Ni bilo časa prezračevati noge, na mokro kožo nadenem sveže nogavice in že drvimo naprej.

• Govševa planota (1.290) po 67,1 km, v času 17.00 …to je menda kraj, ki je v bližini izvira Meže in kjer se prvič približamo avstrijski meji. Po 71,5 km oziroma 17 urah in 50 minut mi Garmin 310XT mrkne.

• Kumer (1.220) po km , v času … in sladki keksi, ki so me premamili, da ne pojem še kaj drugega. Verjamem, da imajo dovolj energije. Moram povedat, da je bil Jernej tisti, ki nas je nenehno opozarjal na iztek limita in vzpodbujal k večjemu tempu in krajšim pavzam. Bil je najmlajši (pravi mladenič) in najmočnejši v skupini.

• Koprivna, kraj ob meji z Avstrijo. Malo naprej se prične še zadnji dolgi vzpon, torej na Peco.

Slika

• Peca (2.109) po km, v času … Vzpon na Peco je bil dokončno izčrpavanje preostale moči. Tukaj sem tudi ugotovil, da sem imel premali vnos kalorij. Srce je utripalo močneje, kot sem navajen. Nisem hotel dvigovati individualnega napora in sem parkrat za par sekund zastal. Previsok krvni pritisk sigurno ne želi še previsokega pulza. Zadevo sem sproti uravnaval po pameti. Nagrada za počasno zaostajanje je bila, da sem počasi izgubljal stik s skupino. Na eni točki se pred meno razdvojita še Zlatko in Marko. Ne vem zakaj sem šel rahlo desno, vzporedno z markacijo in sledil Markotu. Sicer sem bi prepričan, da grema v pravilni smeri, vendar sem imel občutek, da delava daljši lok. Kljub temu sva ujela vodilno ekipo.

• Kordeževa glava (2.125) po km, v času … Ko si enkrat na Peci, je vzpon na vrh še mala malica. Pred vrhom se je zastrašujoče bližal nek oblak, ki pa se je zgleda prestrašil neutrudne ekipe. Na vrhu je bil prav lep razgled in zmagoslavje na nivoju. V dolino bomo že zmogli … menda.

• Dom na Peci (1.665) po km, v času … Naš vodnik Jernej si je od domačinov pridobil natančne podatke, kje se naj spustimo. Sledili smo mu, pravzaprav enako kot vso pot. Mladenič je res izpolnil vse kriterije zaupanja. Hvala ti pubec, čuj vredi si.

Slika

• Podpeca … ko se spustimo zadosti nizko in prečkamo še travnik, po navodilih domačinov, se znajdemo na cesti, ki nas pripelje na cilj. Še kar nekaj kilomerov je pred nami, a časa je dovolj. Klju temu jo parkrat ucvremo v tekaškem stilu in spet par korakov hoje. Nazadnje jo Marko in Jernej, kot najvtrajnejša, popihata naprej in pot zaključita 12 minut pred zasledovalno skupino. Prišli smo na cilj v času 23 ur in 22 minut.

Slika

Še zadnje fotkanje in zaslužena pijača v bližnjem bifeju. Vsaka čast Markotu, ki nas je po vsem tem še pripeljal domov.

Ker običajno nihče ne navaja časovnice (razen Karlija v uvodu te teme), sem se odločil, da tale potopis kasneje opremim s podatki o časih našega potovanja, kot sem že začel.


Kje bi se dalo izvedet, če smo na seznamu Kluba K24?
Uporabniški avatar
 ouka81
#352251
Zdravko, sam sem lani poklical, ko sem opravil z k24 na številko,je napisana na spletni strani povedal podatke in se prvo soboto v mesecu decembru javil na občnem zboru kjer je potekala podelitev diplom za nove člane.To je vse.lp
Uporabniški avatar
 majcka
#352253
Zdravko, nisem sicer preverjala seznama, sem pa pregledala osebno vse diplome, ki so ostale od prejšnjih let, vendar tvoje ni bilo med njimi, tako da sklepam, da te ni na seznamu. :?
Uporabniški avatar
 janezs
#352254
PO MRZLEM PREHOJENEM KROGU K-24 DIREKTNO NA PODELITEV

Toliko ljudi me še ni nikoli pričakalo v cilju. MARKO KOS iz Kresnic ujame (prehodi) zadnjo možnost za letošnjo podelitev, ko se mi javi tik pred zdajci ,da se zanima in da ima namen prehodit z mano . V par besedah mu razložim pogoje na poti in kaj na njej rabi. Po dogovoru v Črni , sva začela s hojo. V avto sta naju spremljala Romana in Aleš. Na Uršlji -10 stopinj .Koča še odprta na hitro spijeva čaj in spust h Križanu. Imela sva jasno, mrzlo noč občasno nekaj vetra. Potem samo hodiva in jaz mu med potjo omenjam kraje kje se nahajava in kaj je pred nama. Lučke ugasneva pred planino Javorje. Na Raduhi srečava nekaj ljudi. V Grohatu na zajtrk in tam naju že pričaka Romana. Sledi vzpon na Olševo,kjer srečava Valerijo in Marka.Pri Kumru sta Romana in Nejc. Nejčevim dobrotam se nisva mogla upreti. Mudilo se je na Peco in na podelitev diplom, zato je bilo pri"finišu" nekaj teka. Marko je bil velik junak tega pohoda, saj ga nisem slišal "jamrati ".
Zanimivo je bilo,ko sem na Loki slekel jakno in jo privezal na nahrbtnik , je tam zmrznila in sem jo pri sestopu z Raduhe s težavo spravil nase. Celotna pot dobro pomrznjena in dobra za hojo. Lp.
Nazadnje spremenil janezs, dne 04 Dec 2016, 18:15, skupaj popravljeno 1 krat.
  • 1
  • 27
  • 28
  • 29
  • 30
  • 31
  • 32

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA