Med kolesarjenjem sem imel dostirkat že opravka s spuščenimi cucki (in tudi čem večjem). Odvisno od velikosti je najbolje da
a) dvigneš noge (če se ne pelješ v klanec navzgor) in počakaš da se odpelješ mimo. Pri teku to seveda odpade
b) dobro merjena brca
b) funkcionira tudi med tekom. S tistimi manjšimi cucki je - če se vate zapičijo - najbolje da jih navidez napadeš. Sami zbežijo čim začneš proti njim hodit.
Metoda b) ni preiskušena na velikosti nemških ovčarjev, tam je bila samo metoda a).
Tu je še kurativa in preventiva za naslednjič: obvezna prijava lastnika, če ima spuščeno kako večje tele da teži naokoli ...
Še to: velika večina cuckov in večjih psov, ki se jih sicer spomnim s kolesarjenja izpred dveh let, na motor ne trza. Sploh ne upajo. Kolesarji in tekači pa se jim očitno zdijo primerna tarča.
Pri zadnjem teku na vikendu je proti meni zlaufala ena večja zadeva, s katero so imeli na kolesarjenju že starši težave. V bistvu ena mlada zadeva, sem ga že od prej poznal in sem vedel da bi se samo igral. Povohal me je, potem pa šel. Meni je pa pulz padel