Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
Uporabniški avatar
 stena
#220786
Jaz sem se pa spraševal, zakaj ostajam tako zadaj :) Enostavno mi glava ne da, da bi šopal po klancu navzdol, mi je preveč škoda vseh telesnih struktur, ki bi ob tem trpele. Mogoče bom pa na ta račun lahko tekel kakšno leto dlje, nikoli se ne ve :lol:
 MARJANZUP
#220848
Najboljš je, da se spuščate nazaj v dolino približno z isto hitrostjo kot je bila v klanec,
to velja za treninge ,če mislitevsaj še nekaj časa športat.
Na tekmi pa le gas, če vam noge in glava to dopuščata,
pa tudi pulz ne bo padel ali pa bo celo višji kot na gor.(iz prve roke)
Ni pa to zdravo ,(tud iz prve roke),
kajti po enem takem teku gor-dol tudi po en teden težko hodim po stopnicah. :laola
Uporabniški avatar
 olem
#220865
težko hodiš zaradi bolečin v kolenu?
No, jaz sem mel en trening dost hitro po klancu gor in dol..zdej pa mam že 14 dni prisilnega počitka :(
 zbita_srna
#221319
hitrostna bariera se pojavi predvsem pri otrocih in sicer je to stanje stagniranja ali celo nazadovanja hitrosti, do česar privedejo preveč enolični treningi. torej te "meje" ne moreš premakniti. ukrepi proti barieri so teki v olajšanih in oteženih okoliščinah, primer teka v olajšanih okoliščinah je tudi tek po klancu navzdol, in sicer naj bi bil naklon od 1,5 do 3%. ampak to velja predvsem za trening hitrosti.
druga stvar so daljši teki, pri čemer je klanec daljši in z večjim naklonom. moje mnenje je, da predvsem pazimo na postavljanje stopal, in sicer na celo stopalo, noge pa postavljamo čim bližje pod sabo, kar pomeni večjo frekvenco, pazimo, da delamo tudi z rokami (protiutež nogam) in predvsem dihamo tako, da čimbolje (poudarjeno) izdihnemo.
po logiki nas navedeno privede do spoznanja, da ne smemo bremzati (ker s tem obremenjujemo predvsem kolena), torej se poskusimo čimbolj spustiti, z veliko frekvenco in ostalim prej navedenim, ter uživamo vožnjo. :) kar se tiče naklona telesa menim, da bi moral biti ta čimbolj raven (naraven), ali pa rahlo naprej (če se nagnemo nazaj, to potegne za sabo nepravilno postavljanje stopal). ne pozabimo na primerno obutev.
upam, da kaj pomaga :wink: ; Ltp, zs
Uporabniški avatar
 Uroš Sobočan
#222252
Že veliko je bilo govora o tej temi. Prejšnjič ob nekoliko daljšem teku, pri tem 2x čez Golovec pa sem začel s fizikalnim pristopom k tej temi. Namen je obrazložiti in predstaviti osnovna načela s katerimi se srečamo pri teku v in dol s hriba, na zelo preprostem primeru.

Dejstvo je, da je spust dosti bolj obremenjujoč za sklepe, kot sam vzpon. Odgovor je sicer zelopreprost, za njim se namreč skrivajo osnovni fizikalni zakoni.

HITROST NI VSE

Vsi vemo, da pri teku navzgor pihamo kot kakšna stara Jugoslovanska lokomotiva. Poveča se nam utrip, upočasni korak, naenkrat mora telo vložiti dosti več energije kot pri teku po ravni podlagi. Pri teku navzdol pride ravno do obratnega pojava. Naenkrat je vse lažje in marsikdo spusti vse vajeti iz rok in gremo na juriš, sile, ki se pojavijo ko gre enkrat navzdol pa so ogromne in ponavadi glavni krivec za večino poškodb.

Pa si oglejmo raje na konkretnem primeru. Imejmo tekača težkega 75 kg, pa da bodo lažji izračuni si ga predstavljajmo kot točkasto telo, in da deluje le sila ko z nogo udari ob tla. Zanemarimo upor in vse ostale dodatne sile. Recimo, da dviguje nogo 15 centimetrov od tal, sila podlage je ravno nasprotna sili teže (realno gledano ni, saj se porazdeli glede na upogib kolena). Tako imamo opravka samo s spremembo potencialne energije:

Slika

Slika

Sedaj povečajmo višino »padca« noge tako da jo zavrtimo okrog osi sile teže za 15 cm in predpostavimo, da je korak dolg 50 cm (pridelamo 17 stopinjski naklon).

Slika

Kar naenkrat je sprememba potencialne energije enkrat večja, torej na telo ob stiku s podlago deluje večja sila:

Slika

TEHNIKA TEKA

Če sedaj dobro razmislimo in pogledamo sliki še enkrat lahko ugotovimo, da pri teku po klancu lahko težavo zelo hitro in učinkovito rešimo. Najlažja pot je manipulacija dolžine koraka (b) . Če le tega skrajšamo na 30 cm, ostanemo na istem klancu, lahko s pomočjo tangens funkcije izračunamo višino »padca« noge:
tan⁡α=a/b

Vstavimo:

Slika

Slika

Slika

Pa izračunajmo potencialno energijo:

Slika

Torej razlika je več kot očitna.

ZAKLJUČEK

Teki po klancu bojo vedno med najtežjimi, da pa si ne bi zagrenili življenja oziroma pridelali še dodatnih bolečin, lahko marsikaj naredimo sami. Pri tekih tako v klanec kot dol zmanjšajte korak, predstavljajte si neke vrste hitro hojo tako, da držite stopala kar se da nizko.

Res je, da ne boste med najhitrejšimi, ampak po prihodu na ravno podlago se bo razlika kmalu opazila. Sicer pa hitrost ni vse, včasih je treba uporabiti tudi glavo.
Tek v klanec pa priporočam vsakomur, saj je nekaj podobnega kot intervalni trening, torej trening za moč. Z razliko, da tu krepite mišice kot celoto, pri intervalnem treningu pa aktivirate predvsem hitra mišična vlakna.
 skorc
#222307
Khm, popravi me če razmišljam narobe. :D

- Če si predpostavil, da je tekač točkasto telo, potem je sila ob stiku tekača s podlago enaka v obeh primerih? Obravnavano s stališča prostega pada...

- A nisi v enačbah pokazal energijo, ki jo prejem blaženje copata (z zanemarjeno kinetično) in ne tisto, kar deluje nazaj na gležnje in kolena tekača?

Kako to, da si se odločil za prikaz z energijami? Ne bi bilo bolj enostavno s silami? Akcija reakcija. Toliko koliko pade dol, vseka tudi nazaj (če zanemariš blaženje). Pa narišeš trikotnik sil... Večji kot je naklon, bolj vseka nazaj.

Malo sem že pozabil fiziko, pa se lovim na povezami med energijami in silami pa si ne pridem gor... štromar pač. :D

Aja, drugače mi je pa všeč tvoj naravoslovni pristop, ki je po mojem mnenju edini pravi za argumentiranje katerega koli pojava na svetu in vesolju. :D Bravo. :laola
Uporabniški avatar
 ZdravkoC
#222361
V tej temi je napisanih že veliko neumnosti :D npr., da se držiš nazaj :lol:
Ko bom imel čas, bom še jaz svojo dodal :--
Če bi koze študirale matematiko in fiziko, ne bi nikdar po bregu laufale (malo heca, čeprav spoštujem analitičen pristop).
Najbliže so mi te besede:
zbita_srna napisal/-a: ... druga stvar so daljši teki, pri čemer je klanec daljši in z večjim naklonom. Moje mnenje je, da predvsem pazimo na postavljanje stopal, in sicer na celo stopalo, noge pa postavljamo čim bližje pod sabo, kar pomeni večjo frekvenco, pazimo, da delamo tudi z rokami ... po logiki nas navedeno privede do spoznanja, da ne smemo bremzati (ker s tem obremenjujemo predvsem kolena), torej se poskusimo čimbolj spustiti, z veliko frekvenco in ostalim prej navedenim, ter uživamo vožnjo. :) kar se tiče naklona telesa menim, da bi moral biti ta ... rahlo naprej (če se nagnemo nazaj, to potegne za sabo nepravilno postavljanje stopal)...

Srna že ve, kako se laufa po bregu :D
Uporabniški avatar
 mare
#222393
Uroš Sobočan napisal/-a:Pa si oglejmo raje na konkretnem primeru. Imejmo tekača težkega 75 kg, pa da bodo lažji izračuni si ga predstavljajmo kot točkasto telo, in da deluje le sila ko z nogo udari ob tla. Zanemarimo upor in vse ostale dodatne sile. Recimo, da dviguje nogo 15 centimetrov od tal, sila podlage je ravno nasprotna sili teže (realno gledano ni, saj se porazdeli glede na upogib kolena). Tako imamo opravka samo s spremembo potencialne energije:


Tale tvoja razlaga iz fizikalnega stališča po moje ni čisto v redu. Držala bi delno, če bi tekel navzdol natanko tako kot po ravnem oz. skakal. Treba je upoštevati, da se telo giblje po rezultanti sil in je sila, nasprotna gravitacijski manjša, vkolikor tečemo navzdol, Upoštevati je tudi treba, da sile, ki pri 75 kg tekaču nastopajo v najbolj izpostavljenih sklepih pri teku po ravnem zaradi vzvodov znašajo nekaj 1000 Newtnov in zato statični izračuni niso primerni. Poleg tega je večja sila na sklep v trenutku odriva, kot v trenutku pristanka, odriv pa je lahko pri teku navzdol manjši.

Fizikalno bi tako sila na sklepe ob teku navzdol bila manjša, vendar je lahko tu še fiziologija. Pri teku po ravnem ali navzgor so mišice bolj obremenjene in nase prevzamejo več bremena kot ohlapnejše mišice pri teku navzdol. Človeško telo je tudi bolj navajeno teka po ravnem in se zato pri dolgotrajnih tekih po klancih prej kaj pokvari.
Uporabniški avatar
 ero
#222396
Bravo, Uroš, za trud in pristop :)

Drugače pa - ne pozabite, da pri teku navzdol breme prevzamejo čisto druge mišične skupine in vezi, kot pri teku po ravnem ali navzgor. Predvsem tu je po mojem mnenju vzrok težav - da so te mišične skupine popolnoma podhranjene in nepripravljene prevzeti breme teka navzdol.

Seveda moderna zasnova tekaških copat, kjer je debelina podplata na petnem delu debelejša od prednjega dela copata in ob tem debela vsaj tri centimetre, k lažjemu teku navzdol sploh ne pomaga. Predvsem pa odmaga mišicam, ki bi tu morale delati.

Kaj je sklep? Po mojem je v načrt vadbe zelo pametno vključiti tudi tek navzdol in biti pri tem seveda zmeren, da se telo navadi. Pri tem pa uporabiti obutev, ki ti je v pomoč pri hitrem odzivanju na teren.
 PeroMB
#308214
Z ženo sva uspešno zaključila najin prvi gorski tek (po naključju je to bil GM4O) in prišla do novih spoznanj o teku po hribovitem terenu. Predvsem sva ugotovila, da ne znava učinkovito teči navzdol. Vzponi nama praktično nikoli niso predstavljali težav, a pri spustih naju je večina sotekačev z lahkoto prehitevala. Sploh pa ne gre za hitrost, ampak za dejstvo, da so me na zadnjem spustu s Porezna stegna tako pekla, kot bi jih polival z vrelim oljem, kolena pa mi je nabijalo, kot bi nekdo z macolo tolkel po njih. K sreči nama je do cilja uspelo priti brez poškodb (musklfiber 3 dni po tem je pač normalen :D ). A ker bi rada tekla (gorske) maratone še vsaj kakih 50 let, je jasno, da takšne bolečine med tekom niso zdrave in da nekaj delava narobe.
Prebral sem že nekaj stvari glede teka navzdol (krajši korak, višja frekvenca, nagib rahlo naprej, brez bremzanja…), a v tistem nobena izmed teorij ni delovala. Nama manjka samo kilometrina (trening tehnike navzdol), ali obstaja še kakšna »skrivnost«?

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA