Že veliko je bilo govora o tej temi. Prejšnjič ob nekoliko daljšem teku, pri tem 2x čez Golovec pa sem začel s fizikalnim pristopom k tej temi. Namen je obrazložiti in predstaviti osnovna načela s katerimi se srečamo pri teku v in dol s hriba, na zelo preprostem primeru.
Dejstvo je, da je spust dosti bolj obremenjujoč za sklepe, kot sam vzpon. Odgovor je sicer zelopreprost, za njim se namreč skrivajo osnovni fizikalni zakoni.
HITROST NI VSEVsi vemo, da pri teku navzgor pihamo kot kakšna stara Jugoslovanska lokomotiva. Poveča se nam utrip, upočasni korak, naenkrat mora telo vložiti dosti več energije kot pri teku po ravni podlagi. Pri teku navzdol pride ravno do obratnega pojava. Naenkrat je vse lažje in marsikdo spusti vse vajeti iz rok in gremo na juriš, sile, ki se pojavijo ko gre enkrat navzdol pa so ogromne in ponavadi glavni krivec za večino poškodb.
Pa si oglejmo raje na konkretnem primeru. Imejmo tekača težkega 75 kg, pa da bodo lažji izračuni si ga predstavljajmo kot točkasto telo, in da deluje le sila ko z nogo udari ob tla. Zanemarimo upor in vse ostale dodatne sile. Recimo, da dviguje nogo 15 centimetrov od tal, sila podlage je ravno nasprotna sili teže (realno gledano ni, saj se porazdeli glede na upogib kolena). Tako imamo opravka samo s spremembo potencialne energije:
Sedaj povečajmo višino »padca« noge tako da jo zavrtimo okrog osi sile teže za 15 cm in predpostavimo, da je korak dolg 50 cm (pridelamo 17 stopinjski naklon).
Kar naenkrat je sprememba potencialne energije enkrat večja, torej na telo ob stiku s podlago deluje večja sila:
TEHNIKA TEKAČe sedaj dobro razmislimo in pogledamo sliki še enkrat lahko ugotovimo, da pri teku po klancu lahko težavo zelo hitro in učinkovito rešimo. Najlažja pot je manipulacija dolžine koraka (b) . Če le tega skrajšamo na 30 cm, ostanemo na istem klancu, lahko s pomočjo tangens funkcije izračunamo višino »padca« noge:
tanα=a/b
Vstavimo:
Pa izračunajmo potencialno energijo:
Torej razlika je več kot očitna.
ZAKLJUČEKTeki po klancu bojo vedno med najtežjimi, da pa si ne bi zagrenili življenja oziroma pridelali še dodatnih bolečin, lahko marsikaj naredimo sami. Pri tekih tako v klanec kot dol zmanjšajte korak, predstavljajte si neke vrste hitro hojo tako, da držite stopala kar se da nizko.
Res je, da ne boste med najhitrejšimi, ampak po prihodu na ravno podlago se bo razlika kmalu opazila. Sicer pa hitrost ni vse, včasih je treba uporabiti tudi glavo.
Tek v klanec pa priporočam vsakomur, saj je nekaj podobnega kot intervalni trening, torej trening za moč. Z razliko, da tu krepite mišice kot celoto, pri intervalnem treningu pa aktivirate predvsem hitra mišična vlakna.