Tekaški forum

Letošnje tekaško leto se je zame začelo vse prej kot dobro. Če bi posluša fizioterapevta Danija Ošepa, ki mi je novembra pozdravil poškodbo kolena, bi bila zdajle v top formi in bi komaj čakala na štart prve ECU tekme. Saj mi je glede na naporno lansko sezono odsvetoval Trans Slovenija in mi svetoval naj se dobro spočijem in se po novem letu začnem pripravljati za ECU 2010. Sedaj ugotavljam, da bi ga morala ubogati.
Na TS me je že po 1.etapi izdalo zdravje in namesto, da bi tekmo končala sem jo nadaljevala in se privlekla v cilj. Čas je bil primeren mojemu zdravstvenem stanju. Tako, da posebnega veselja na koncu ni bilo. Že nedeljo popoldan me je povišana telesna temperatura položila v posteljo. Poleg tega pa sem staknila precej hudo vnetje ahilove tetive, pa še kakšno "drobnarijo " bi našli. Ne veste kolikokrat se vprašam ali je bilo vredno. V meni so še vedno mešani občutki, ......in malce si očitam, ker nisem po 1. etapi odstopila, saj sem vedela, da bo dober rezultat šel po gobe, ampak nekaj me je gnalo naprej.
Časa ne morem zavrteti nazaj in moram požreti posledice svojih odločitev.
Težava je v tem, da še vedno ne morem trenirat kot bi bilo treba. Lahko tečem, ampak na malo daljšem teku, se še vedno pojavi bolečina v ahilovi in še kje drugje. Verjetno bi lahko šla čez bolečino, kakšne bi bile posledice ne vem,.....vem pa, da tečem zato, ker v teku uživam in, če bi tekla v bolečinah ali pod analgetiki bi zame tek izgubil svoj čar. Tega si nočem in ne bom dovolila.
Ker so tekme, ki štejejo za ECU pred vrati, sem se odločila, da letos v njem ne bom tekmovala. Trenutno bom trening namenila moči in kasneje hitrosti, je že čas, da popravim svoje rekorde na progah do 21km (npr.polovičke nisem tekla že 4 leta), v ultraške vode pa se bom vrnila v Logarski. Upam, da močnejša in hitrejša:)))).
Odločitev seveda ni bila lahka, ampak ta "negotovost" me je spremenila v pravo "babjo tečnobo" že sebi sem šla na živce, kaj šele .......... . Postavila sem si nove
( krajše ) cilje in dan je spet lepši.

Se vidimo:)!

Prepričan sem, da je pred teboj še ogromno uspešnih tekaških sezon, tako da letošnjo vzemi le kot neko znamenje, morda neko opozorilo. Super je, da veš na čem boš delala, saj boš tako ostala v pogonu, telo pa bo to verjetno razumelo kot neke vrste odmor, rehabilitacijo... in ti bo v bodoče še bolje služilo.
Kar se TS tiče, pa mi je ob spremljanju tvoje avanture na misel prišlo sledeče...''who dares, wins!''
Penso pozitivo Nataša!!!

LP
Matjaž

Nisi edina. Samo, da pri meni ni nobenih ciljev kar se tiče rezultatov. Zgolj samo tek in druženje z naravo. Pa ni nič od tega. Tetiva je še vedno solidno zatečena. O teku ni govora daleč je datum 25 februar ko sem zadnjič tekel. Mislim, da bo prav tako april šel brez teka mimo mene. Danes grem spet po modne dodatke... Jeba je tole kaj naj drugega povem. Ajde Nataša drži se. Ostali pa le uživajte v teku in pa poslušajte svoje telo kaj vam namiguje. Da se vam ne pripeti kaj podobnega kot nama.

če bi to napisala morda takoj po vikendu in ne sredi tedna ko je ravno 1.4. bi bolj verjel vsemu skupaj kot pa v tem primeru. ČE je res....hitro okrevaj

pajo, kaj pa če bi si omislil kakšen drug šport?

Nataša, ne vem če si kaj prebirala temo "moj cooper," kjer mislim, da noteko pravi, da človek ki se odloči za ultra variante, nikoli več ni tako hiter na krajših razdaljah, kot je bil pred tem. Upam, da boš ti dokazala nasprotno in izboljšala svojo polovičko maratona.

tae napisal/-a:pajo, kaj pa če bi si omislil kakšen drug šport?

Nataša, ne vem če si kaj prebirala temo "moj cooper," kjer mislim, da noteko pravi, da človek ki se odloči za ultra variante, nikoli več ni tako hiter na krajših razdaljah, kot je bil pred tem. Upam, da boš ti dokazala nasprotno in izboljšala svojo polovičko maratona.

Torej bo izziv še toliko večji !

Napisal/-a tae » 1. 4. 2010, 13:02
pajo, kaj pa če bi si omislil kakšen drug šport?


Ne ker pri teku ne glede na hitrost in čas res uživam. In to mi je čisto dovolj. Moji cilji niso tako visoko kot pri ostalih, ki vas poznam.

natasa napisal/-a:Letošnje tekaško leto se je zame začelo vse prej kot dobro. Če bi posluša fizioterapevta Danija Ošepa, ki mi je novembra pozdravil poškodbo kolena, bi bila zdajle v top formi in bi komaj čakala na štart prve ECU tekme. Saj mi je glede na naporno lansko sezono odsvetoval Trans Slovenija in mi svetoval naj se dobro spočijem in se po novem letu začnem pripravljati za ECU 2010. Sedaj ugotavljam, da bi ga morala ubogati.
Na TS me je že po 1.etapi izdalo zdravje in namesto, da bi tekmo končala sem jo nadaljevala in se privlekla v cilj. Čas je bil primeren mojemu zdravstvenem stanju. Tako, da posebnega veselja na koncu ni bilo. Že nedeljo popoldan me je povišana telesna temperatura položila v posteljo. Poleg tega pa sem staknila precej hudo vnetje ahilove tetive, pa še kakšno "drobnarijo " bi našli. Ne veste kolikokrat se vprašam ali je bilo vredno. V meni so še vedno mešani občutki, ......in malce si očitam, ker nisem po 1. etapi odstopila, saj sem vedela, da bo dober rezultat šel po gobe, ampak nekaj me je gnalo naprej.
Časa ne morem zavrteti nazaj in moram požreti posledice svojih odločitev.
Težava je v tem, da še vedno ne morem trenirat kot bi bilo treba. Lahko tečem, ampak na malo daljšem teku, se še vedno pojavi bolečina v ahilovi in še kje drugje. Verjetno bi lahko šla čez bolečino, kakšne bi bile posledice ne vem,.....vem pa, da tečem zato, ker v teku uživam in, če bi tekla v bolečinah ali pod analgetiki bi zame tek izgubil svoj čar. Tega si nočem in ne bom dovolila.
Ker so tekme, ki štejejo za ECU pred vrati, sem se odločila, da letos v njem ne bom tekmovala. Trenutno bom trening namenila moči in kasneje hitrosti, je že čas, da popravim svoje rekorde na progah do 21km (npr.polovičke nisem tekla že 4 leta), v ultraške vode pa se bom vrnila v Logarski. Upam, da močnejša in hitrejša:)))).
Odločitev seveda ni bila lahka, ampak ta "negotovost" me je spremenila v pravo "babjo tečnobo" že sebi sem šla na živce, kaj šele .......... . Postavila sem si nove
( krajše ) cilje in dan je spet lepši.

Se vidimo:)!

Zelim ti kvalitetno in cimbolj zeleno regeneracijo...namen vsake poskodbe/stresa je, da se tktiva po regeneraciji okrepijo prav na najbolj ranljivih tockah-osebno mnenje. Ce si bos dala cas in sprosceno obcutila svoje ranljive tocke ti bo uspelo se prej kot mislis. Telo s hvaleznostjo vraca vsako lastno odpoved in odstopanje od nasih egoisticnih ciljev in dodatn nagradi z doseganjem se vecjih ciljev, ko smo najbolj obupali/iskreno odstopili/se iskreno odpovedali.

Mogoče pa ultra tek ni najbolj zdravo in koristno početje

če bi bil jaz na tvojem mestu, bi najprej saniral poškodbo (s počitkom) in potem bi si za cilj zadal: "uživati v teku", pa če je to 1 km ali pa 100 km. Če te kaj boli, res ni užitek teči niti na 1 km kaj šele na 100 km... res škoda, bomo navijali zate, da se čimprej sestaviš skupaj in se vidimo kje na kakšnem teku.

Nataša, hudo mi je, ko to prebiram, in res si nisi zaslužila, da se je telo obrnilo proti tebi.

V tolažbo ti lahko le to zapišem, "so vzponi in so padci" , a dejstvo je, da ko si na tleh, gre samo še navzgor.

Držim pesti na vse najboljše. DRŽI SE.

Jaz sem po predlanski kar uspešni sezoni raznih tekov, od katerih je blo kar nrekaj ULTRA, rabu eno sezono, da sem priš k sebi. No mogoč, jaz nisem imel tolk fizičnih težav, čeprav se je utrujenost kar dobro kazala, sem pa imel mal težav se sploh zmotivirat in it na tekmo. Še za Ljubljanca, ko sem že mislu, da sem spet tisti tastari, se je vse skozlalo v najboljšem pomenu besede. No pol je šla zima lepo skoz, pametni treningi, najprej mal daljši in počasni, in po tem še samo navzgor. Nekaj super tekem v teku na smučeh, trans-Slo, tud ni bla švoh, da Trevisa ne omenjam.
Tak, da moj nasvet, vzami si pavzo tud od tekem, tud psihični napor je lahk veliko breme, drugo leto pa bo bolje, verjemi.

Drža se se vidimo

klatez napisal/-a:Mogoče pa ultra tek ni najbolj zdravo in koristno početje

Delno se strinjam s tabo .

Lani sem po uspešnem teku v Schwabisch Gmundu(50KM) naslednji dan odtekla še LM(42), letos sem odtekla Trans Slo...rezultat? Po obeh sem bila poškodovana. Torej z gotovostjo lahko trdim, da to ni zdravo. Verjetno se zdajle kar nekaj ultrašev z mano ne strinja, ampak takšne so moje izkušnje. Ne glede kako sem na vse skupaj gledala pred dvama mesecema, zdaj lahko trdim, da etapne tekme ne bom več tekla, ker je škoda mojega telesa .
Če na leto odtečem 4-5 ultra tekem in se po tekmi dobro regeneriram, pa moje telo funkcionira dobro. Do sedaj sem bila brez poškodb, ker sem po vsaki ultra tekmi POČIVALA, da so se mikropoškodbe zacelila, izjemi sta bili zgornja dva primera in v obeh sem potegnila ta kratko.
Takšne so moje izkušnje in žal se na izkušnjah učimo .

Zdravo je teči 3-4 x na teden eno uro na pulzu 130-140.

Bravo Nataša težje je počivati kakor teči.Svaka čast za ves tvoj trud na TS.Nič ni bilo narobe da si šla do konca.Taka pač si - ULTRABORKA.Vse ostale si napajala s svojo jekleno voljo.
The pain will gone, the proud will stay forever.
Tako pravijo da je v vsaki slabi stvari tudi kaj dobrega.Mislim da dobro še vse pride ,samo malo počakaj.Vrnila se boš spočita in močnejša.Tek pa bo spet postal užitek.
Bom odtekel veliko kilometrov z mislimi da se čim prej pozdraviš.
Se vidimo

natasa napisal/-a:Zdravo je teči 3-4 x na teden eno uro na pulzu 130-140.

S tem pa se tudi jaz strinjam. Vse ostalo pa pretiravanje.

Žal pa pretečene razdalje tako fascinirajo.

Rezultat vsega skupaj pa so poškodbe, goltanje raznih zdravil in umetnih dodatkov,...

Sem mar zato začel teči, da bi vsako jutro pogoltnil pest tablet in da me vse boli?