Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
Uporabniški avatar
 marathon95
#22603
Ma koji ste vi svi "ziheraši". Stara narodna veli "život je krvav i dlakav" i mislim da večini "ne teče med i mlijeko". U životu i sportu ponekad treba malo riskirati.
Vlastito iskustvo (mislim da je ono najbolje): po vašem sam napravio glupost i došao na 2. piknik. Zakaj, bio sam povrijeđen, vozio 200 km, nagovorili me na nogomet, gdje mi se opet vratila još jača bol u zadnjoj loži i jedva sam poslije stajao.
Došao sam, jer sam htio upoznati ljude s kojima se dopisujem i uživam u čitanju njihovih komentara, a po vašoj ZIHERAŠKOJ logici trebao sam se doma liječiti i odmarati. Na kraju svega još sam drugi dan odtrčao pola maratona. Vi bi rekli da sam se uništio. Ne, bol je nakon 8-10 km prestala i danas trčim bez bola i tih problema. :mrgreen: :mrgreen: :mrgreen:
Uporabniški avatar
 marathon95
#22612
ero napisal/-a:nagrobni napis na grobu neznanega tekača:

"što nas ne ubija, jača nas" - jak i mrtav


Hvala Ero, ali mislim da me budu trebali s "lopatom dotuči" da to mogu napisati :mrgreen: :mrgreen: :mrgreen:
 dpop
#22635
Samo kot "demonstracijo" prilagam nekaj fotk na katerih
se "vidi in čuti" bolečino...

Slika
Slika
Slika

Ampak sem prepričan da bodo "moje" boljše...
predvsem ker bo "bolečina in agonija" na slikah VEČJA :twisted:

1116 Darko

P.S. Pa da se ne bi (kdo) zdej (zaradi tega) premislil :twisted:
Uporabniški avatar
 miro
#22646
Gregor postavi se v kožo prijatelja. Koliko bi ti upošteval njegov nasvet. Tudi jaz sem izredno trmoglav in bi bilo vse pregovarjanje verjetno brez pomena , čeprav se zavedam vseh posledic in znam drugim pravilno svetovati.
Torej , bolje za tvojega prijatelja je , da ne teče, odločil se bo tako , ali tako sam.
Lp
Miro
Uporabniški avatar
 marathon95
#22658
ero napisal/-a:
dpop napisal/-a:Samo kot "demonstracijo" prilagam nekaj fotk na katerih
se "vidi in čuti" bolečino...

prva je skoraj gotovo blef. saj veš, da fuzbalerji to trenirajo.


Blef i to veliki blef (nekad sam igrao nogomet). Za te nofce treba i nekaj pretrpeti.
Dpop i ti si trkač, da li ti je na trki teško? Ako nije onda si na šetnji.
Ineće trkače vele "da trčenje bez boli nije trčanje"
I Paula (ako je ona na donjoj slici) je mogla u Ateni došetati, ali je imala cilj (zlatna medalja) koji je bio i ostao želja.
Nazadnje spremenil marathon95, dne 13 Okt 2004, 12:28, skupaj popravljeno 1 krat.
 Nataša
#22659
Ampak! a ni bolečina eno, poškodba pa drugo? eno je, če te na dolgem teku grabijo krči, bolijo mišice, pečejo žulji in kaj vem kaj še, drugo pa je teči z npr.že poškodovanim kolenom?

a ni tko? :roll:
Uporabniški avatar
 marathon95
#22661
Nataša napisal/-a:Ampak! a ni bolečina eno, poškodba pa drugo? eno je, če te na dolgem teku grabijo krči, bolijo mišice, pečejo žulji in kaj vem kaj še, drugo pa je teči z npr.že poškodovanim kolenom?

a ni tko? :roll:


Je, tak je, samo kaj priča veli da su ljudi sa kojekakovim povredama, čak slomljenom nogom, snagom volje, a ona je tu uvijek najvažnija, istrčali planiranu utrku.
Jer svi smo takvi, tvrdoglavi i da nismo nebi trčali (ni istrčali), naročito ne polumaratone, maratone ili supermaratone. Čak nebi ni trening po lošem, hladnom ili toplom vremenu napravili.
Zato treba pustiti čovjeka da istrči ono kaj želi.
 Nataša
#22664
po moje je ful težko najti uno ravnovesje med "jamranjem" (ko bi se morali potruditi, pa se nam ne da) in pretiravanjem. oboje zelo hitro zaznamo pri drugih, pri sebi pa nikakor ne :? Zdajle ravno berem knjigo od Armstronga - človek si je po raku in vseh teh stvareh v enem letu še zlomil vrat in spet drugič priletel z glavo brez čelade direkt s kolesa v steno, pa je šel vseeno na olimpijske igre. in potem mi povprečni janezi in micke to beremo in si mislimo "bom mal stisnu zobe, pa bo šlo. če zmore lance, zmorem jaz". pa ni tako!!! moj fotr je s poškodovanim kolenom lezel po hribih in imel hudo srečo, da se enkrat ni ubil. je vredno?

se pa strinjam s tem, da grega prijatelja ne bo prepričal. :?
 tozd
#22665
Ja, se strinjam z Dpop in Natašo. Valda lahko mal boli, pa peče in kej podobnega. Krvavi žulji in bolečine v mišicah, ko si pol dva dni paraliziran so eno, "une" bolečine oz. poškodbe ali bodoče poškodbe so pa drugo.
Sem mnenja, da z izjemami vsak pozna svoje telo, je pa odvisno od odnosa do telesa in samokontrole. Ljudje smo v naravi kurativni, sploh ko gre za zdravje in podobno. Pomisli, koliko ljudi se dandanes še zmeraj ne zavaruje v avtu AO+! Dokler jih pač ne doleti smola.
Osebno sem se začel o teh stvareh zavedati tudi zelo pozno, blizu 30ih.
Upam, da je "poškodovani" kolega starejši :D .
Sej je Ljubljanski maraton res v glavnem mestu in 1x letno, ampak naj gre pripravljen na kakšnega drugega. Če si tok kul Gregor, pojdi z njim na kakšnega velikega v EU, po moje mora bit to superkul.
Drugač ti pa edino Dpop pristop preostane, pač boli te đokič strategija in bo kar bo, pa naj bo čim hitrejši, ker ti misliš letos it na rezultat...
Uporabniški avatar
 marathon95
#22666
Da svi mislimo jednako ili isto nema potrebe da bude ili potoji bilo kakav forum.
Svaki od nas ima manje ili više iskustva i neznam s kojim smo si pravom uzeli da odlučujemo da li će netko trčati ili ne s povredom. Ako je čovjek tvrdoglav (kak smo i mi) i ako je odlučio da trči, bude i istrčao.
Bilo bi lijepo da ga upoznamo :D prije, a vidimo i poslije u cilju u kakovom je stanju i čujemo njegove dojmove i doživljeje. :roll:
Uporabniški avatar
 H2O
#22673
gregor,
občutek imam, da je tvoj kolega odločen tek odteči. ne glede na posledice. torej, če je tako, je prepričevanje prepričanega v naprej izgubljen boj.
če te je vprašal za nasvet, torej, če koleba ali se udeležiti teka ali ne, mu ti sicer lahko poveš svoje mnenje, ne verjamem pa, da ga bo to odvrnilo od odločitve. včasih ljudje sprašujejo za mnenje vsepovprek, kljub temu, da so že v naprej odločeni kaj bodo storili. torej, poveš kaj misliš sam o stvari in se z zadevo več ne ukvarjaš. odločitev ni tvoja.
morda te niti ni vprašal za nasvet ampak si iz vajinih klepetov in druženj zaključil, da zanj ne bi bilo dobro tekanje na maratonih. torej, če te niti ni vprašal za nasvet pregovarjanje in dokazovanje spet nima smisla. škoda tratenja energije. tvoje za pregovarjanje in njegove, ki ga tvoje pregovarjanje gotovo spravlja v slabo voljo, če ne celo spodbuja, da se kljub temu zadeve udeleži.
od teka ga lahko odvrne verjetno le huda bolečina, kar pa mu seveda ne privoščimo.
torej, vsak od nas sprejema odločitve zase. če bo tekel, mu želim vso srečo, če ne bo, prav tako. :D

nek neznani tekač mi je v enem od privatnih sporočilc napisal...kako že? ne obstajajo žrtve temveč le prostovoljci :wink:
Uporabniški avatar
 Magnitude
#22723
Hehe, kako vedeti, kdaj je bolečina zblefirana?

Moj kolega ima to hibo, da ko ga res boli, potem pravi, da ga "boli ko svinya", "peče ko qrac", "špona ko prekleta pi...". Kadar ga boli samo tako, za malo filinga oziroma ga ne boli tako hudo, potem vse kletvice izpusti. :lol:
Uporabniški avatar
 gregorb
#22724
Ja se strinjam z vami, da je odločitev njegova! Gre za to, da to ni samo moj kolega, ampak tud vaš, je Forumovec in moj namen je ta da bi dosegel splošno osveščenost TFjevcev, da ne rinemo z glavo skozi zid. Da nismo zgolj skupina tekačev, ki teče pa naj bo kar hoče.
lahko bi rekel, da bi rad, da bi dosegli višji nivo in da je odpovedovanje sestavni del športa. Torej odpovedati se užitku tekmovanja in dokazovanja v zameno, da boš lahko normalno tekel še nekaj let, v zameno za par ur, minut evforije in potem agonijo parih mesecev ali celo let.
Razumem tudi razmišljanje, ki ga je napisal Miro-tud men bi blo hudo, če bise mi danes zgodila poškodba in ne bi mogel it na moj prvi maraton! Samo sem prepričan, da se imam še dovolj rad, da bi počakal na naslednjega.(Resda s težkim srcem)
lp
Gregor

PS: Tole bi bila lahko nagradna igra, kdo je naš "hendikepiranec"!

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA