Tekaški forum

Debata o tem, ali je v strme klance bolje hoditi ali teči (kdor je dovolj močan za tek), predvsem pri gorskih tekih, je v fazi ogrevanja v temi viewtopic.php?p=261127#p261127 .
Ker sem temo nekako načel, a mislim, da tja ne sodi, odpiram tukaj novo, temu namenjeno temo...torej, razpišite se, povejte svoje mnenje in svoje izkušnje o teku/hoji v strme klance.
In za uvod naj še enkrat povem: cestne klance še pretečem, na gorskih tekih pa večino prehodim...

LP, vencelj

Ultramaratonski pregovor pravi: If you can´t see the top than walk

Na kratkih razdaljah pa nebi vedel, odvisno od pripravljenosti!

jaz se že doma odločim kakšen trening bom imel glede na srčni utrip.In potem tečem dokler mi ura ne piska, ko mi piska tempo upočasnim, če pa sem v hudem klancu, pa začnem hodit.Itak da ne moreš tečt v hud klanec, če ti srce nabija tvoj 100% maksimum.
Nekateri so proti uporabi pasu-ure, ampak v takšnih primerih kar prav pride.

JARRAJA napisal/-a:Nekateri so proti uporabi pasu-ure, ampak v takšnih primerih kar prav pride.

Zakaj pride prav?
A ti bolj verjameš uri, kot sebi .
Pa saj ti ne more ura povedati, kdaj ne moreš več. To najboljše veš ti sam.
Na uri imajo nastavljene omejitve "sprehajalci", ki "jogirajo" s plastenko v roki, da ne dehidrirajo in se pri tem bojijo, da jih ne stisne srce . Tekmovalni rekreativci, sigurno ne.

Za vsakega, ki tekmuje v klanec je predpogoj, da ima zdravo srce. Če je izpolnjen ta predpogoj, ni nobenega strahu. Ko ne moreš boš moral upočasniti, tudi brez,da ti ura piska.

tako kot pravi StaraKost merilca utripa nikoli ne uporabljam in ga ne bom, dokler sem zdrav in lahko tečem Bom pa že vedel koliko zmorem oz. koliko ne.

Asfaltirane klance vse pretečem. Razen tistega na Vršič Aha, pa letos sem tudi na Jošta malo pohodil.

Kar se pa makadamskih klancev ali klancev po gozdnih poteh tiče, jih pa poskušam teči dokler jih lahko. Ko enkrat zahodim v breg, se to prevečkrat ponovi v nadaljevanju.

Za lažje tekače je teči v breg bolj enostavno kot za nas, težkokategornike. Po pravici povedano se pa klancev, v katere ne morem teči, raje izogibam

Ja, res je tudi sam nikdar ne uporabljam ure. Sem jo dobil enkrat, pol sem pa samo na uro gledal in se spraševal a grem prav al ne. Po treh uporabah tistega pasu sem se počutil tako utesnjenega, da nisem vedel a sem zunaj al notr. Kot sta že pred mano povedala, telo je najboljši pokazatelj kaj lahko in koliko. Glede hoje in teka v klanec pa je tako. Glede na moje udejstvovanje v gorskem teku in obiskovanju tekem lahko rečem, da so bili praviloma spredaj tisti, ki so pretekli večji del proge alipa celotno traso. Res pa je, da se tukaj pojavljajo razlike, večje ali manjše glede na hujši ali blažji vzpon. Če je vzpon hujši in če znaš hitro hoditi, kar tudi ne zna vsak, je razlika v korist "tekačev" zelo majhna. Blažji ko je vzpo, bolj pride do izraza tek. Pri obeh variantah pa na osnovilastnih izkušenj lahko povem, da je bolje, če imaš kakšno kilco manj kot več. Kadar pa gre za izmenjavo klančkov in ravnine pa je vsekakor bolje, da vseskozi teče. Ja to je moje skromno mnenje.

STARAKOST napisal sem, da se že doma odločim kakšen trening bom imel glede na srčni utrip...torej ali bom tekel v območju 65% mojega maksimuma, ali 80%, ali pa bom imel intenziven trening in bom tekel v območju 90% maksimuma.To pa seveda brez ure ne morem vedet.
Zato, če se doma odločim da bom tekel v območju 140 utripov (+- 10) in me v klancu lopne 160 do 170, potem korigiram utrip s hojo....

Sam prav tako ne nosim paščka za pulz. Nedolgo nazaj mi je crknil in ga ne mislim popravljati (beri menjavati baterije).

V hrib vedno tečem, ker grem pač tečt. Če bi se enkrat ustavil bi težko zopet začel in na koncu bi bilo vse skupaj en cigumigu

Je pa res, da je tek v res strmi klanec včasih tako počasen, da je mogoče hitra hoja celo hitrejša (zadnjič mi je en gospod globoko v penziji celo pot navzgor za menoj škrbljal s palicami )

Pred leti sem bolj za hec včasih s sabo vzel "igračko" za kontrolo srčnega utripa. V nekajminutnem res hudem klancu sem šel na škrge: noge so bolele, komaj sem dihal...hitreje res ne bi mogel. Preverjam pulz: - dobrih 160. Pri ravninskem teku je šlo hitro na 180 ali več.
Pri teku v klanec se teža zagotovo pozna, mojih 5-10 kg viška je problem. Sploh pa klancev nikoli ne tečem, jih ne morem. Pozimi sem se enkrat udeležil zimske lige s Stražišča do Sv. Mohorja. Cesta do Čepulj, asfalt...pa sem jo že v tem delu pol prehodil.

Enako velja za tek v klanec:

Pravilo # 1:
"Climbing mountains on a bike is not fun. So, to do it properly, you need to accept this fact and get on with it. I see so many people looking for that secret technique or training method that will make climbing painless and suffer-free. This will never happen. Training and techniques will make you suffer slightly faster up hills, not suffer any less. Climbing is painful, period. The sooner you just accept that and stop looking for ways around it, the better you will learn how to climb. Let the suffer-meter serve as your internal tachometer, letting you know how close to your limit you are. Accepting and really allowing yourself to feel that pain will make you a better rider. Trying to ignore it will distract you from the task at hand and make you ride slower."

Garanje...in sprejemanje dejstva, da brez tega ne bo nič...
Drži

Jaz pa sem mislila, da tisti, ki se na kolesu odpeljejo mimo, ko sopiham v klanec , ne trpijo , ampak izgleda, da samo trpijo hitreje.
Slaba tolažba, ker kamorkoli od doma se odpeljem(razen po zasavski cesti), je že čez par kilometrov hrib.

Glede teka me malo skrbi, da sem nekatere klance na cesti že pretekla v celoti, pa jih trenutno ne morem. Upam, da je to posledica še vedno relativno visokih temperatur.

Si pozabila na znani rek: Ne oziraje koliko treniramo, nikoli ni lažje, samo hitrejši si .

Mene klanci uničujejo: tako na kolesu kot v teku me na klancu vsi prehitijo - grrr. Vse kar sem do klanca uspela pridobit, na klancu zgubim. Večkrat sem se že odločila, da bom kaj ukrepala, pa do sedaj še nisem. Enkrat tudi to pride na vrsto. Mogoče.

zanimivo branje
za razliko od sončke raje tečem malo napeti poti, kot pa po spustu. ker na spustu vedno izgubim kar sem pridobil v klanček. pri spustih začutim, kako kolena, gležnji in kolki trpijo. iz določene višine noga pade na podlago in zato je obremenitev nog in sklepov večja kot pa pri teku navzgor, ko noge plagamo na tla z manjše višine. pa še hitrosti so večje in zato so noge in sklepi toliko bolj obremenjeni

PS: prvič letos na kolesu se gonil klanec iz Gorij na Zatrnik (če poznate). s kolegom sva stavila, da me bo on v teku premagal. po dobrem premisleku sem mu dal še minuto fore in bil na koncu na vrhu dvakilometerskega klanca minuto in pol pred njim. to bo postala vsakoletna tekma, ki se bo odvijala prvi teden v mesecu avgustu in sta vabljeni vsi, peš, s kolesom, z rolko (kolega z rolkami in palicami je zaostal tri minute), s skirco, traktorjem,.....