Tekaški forum

Imam eno težavo pri teku. Tako nenavadno, smešno, da o tem tudi težko s komerkoli govorim. In ne vem ali se samo meni to dogaja ali drugi pač ne govorijo o tem (jih razumem).
Me gre pa ta težava že totalno na živce! Sploh ne hodim na teke, maratone zarad tega.

Ok, za kaj se gre... Resnico na plan... ko tečem več kot 30 min, moram na wc. Na večjo potrebo. In ne morem mimo tega. Zato moram zmeraj nehat tečt!

Vem, smešno, ampak tud totalno nadležno! Kako naj se znebim tega?!

Preprosto. Brinovček pred tekom, da se črevo umiri. Resno mislim. Probaj.

Brinovček? To pa ne bo težko... ja upam, da bo bolš.

To niti ni tako redek problem ...

Moj nasvet:
Pred tekom (tudi več ur pred tekom) ne uživaj mrzle pijače in sladoleda. Problematična zna biti tudi kava in nekatero sadje.
Imaš tudi sicer prebavne težave? Ena od možnosti je tudi, da si preobčutljiv na gluten, sploh če ješ veliko kruha. Ta težava tudi ni tako zelo redka, kot sem še do nedavnega mislila.

mitjaslo napisal/-a:Brinovček? To pa ne bo težko... ja upam, da bo bolš.

Sporoči če ti pomaga.

spela* napisal/-a:To niti ni tako redek problem ...

Moj nasvet:
Pred tekom (tudi več ur pred tekom) ne uživaj mrzle pijače in sladoleda. Problematična zna biti tudi kava in nekatero sadje.
Imaš tudi sicer prebavne težave? Ena od možnosti je tudi, da si preobčutljiv na gluten, sploh če ješ veliko kruha. Ta težava tudi ni tako zelo redka, kot sem še do nedavnega mislila.

Kar se kave tiče... meni je kava zakon...zjutraj (po zajtrku) pred tekom jo spijem in me potem lepo požene... tako veliko potrebo opravim pred tekom in tako med tekom nimam tega problema... se mi je pa to že zgodilo če zjutraj nisem počakal da kava nardi svoje...

Je bila Palmanova leta 2008. Preden smo šli na avtobus, smo ga celo noč nažigali na gradu, Zdenka Kahne alias Putujuča limarija je imela abrahama. Pol pa direktnega na 21ko v Italijo. Seveda se je vožnja prespala, ogrevanje se ni izvajalo po maniri Niti enega metra teka brez potrebe, odvečno tekočino se je prescalo ob avtobusu in nato je šlo na štart.
Palmanova je simpatična zadeva, trasa naravnost, malček skoz kakšno vas v ovinek, drugač pa jebena ravnica in graben ob cesti. Pa seveda veliko tekačev. Hop Miki, smo štartali in je tempo bil takoj naravnan na pravo koračenje. Pa je prišla nekam dolga ravnica pri tretjem, morda četrtem kilometru in v črevju nenadoma alarm. Jebenti no, saj bi človek še šel na potrebni posranek ob trasi, ma kaj ko v žepu ni bilo papirja sploh. Pa še drug problem: novembra okoli Palmanove koruzja, trav in bujnega grmičevja ni več. Matervola, je šlo še kilometer, v upanju na kakšno grmovje al' pa koruzje, da bi se obrisala zadeva vsaj, pa ni bilo nič primernega. Potem z ritjo vkup, tekajoč kot dromedar, ki ga sredi libijske avtoceste malček trofi kamion z nafto, ugledam transformator na začetku ene vasice.
Hop, skočim tjakaj in zagledam eno najlepših daril na maratonih, ki sem jih pretekel v zadnjem ducatletju vse do danes: strgan, delno razmočen karton od škatle za paradajz. Se hočem skloniti navzdol, pa je bila zadeva že tik pred tem, da gre venkaj, zato se tresočih prstov, ne zaradi navdušenja ob kartonu ampak od sralne stiske, polotim odvezovanja vrvice za hlače... Marš u tri krasne! Seveda se je zavozljala! Ampak sem porinil hlače navzdol, si na bokih naredil rane kot da bi me k sebi skozi stegenca prižemala najlepša in najbolj kondicijsko pripravljena maratonka in ob polpočepu ter pričakovanju olajšanja ugledal Italijana. Namesto na traso je buljil vame, kot da bi pričakoval, da bi iz mojega grla prišla kakšna arija v slogu Enrica Carusa. Ampak je bilo prepozno za petje, non cantate, je bilo molto cadare. Uh... In potem s kartonom čez rit, hlače gor in juriš do cilja. Sicer sem enkrat vmes malček zasumil, da pa tisti italijanski karton vendarle ni opravil svojega poslanstva, ker mi je skozi nozdrvi prihajal rezek vonj iz ozadja, pa tudi bolj kot ne sem tekel sam na eni strani ceste, na drugi pa vsi ostali. Predvsem za menoj ni bilo nobenega, so pričeli jemati ovinek za prehitevanje okoli deset metrov za menoj.
Tek je bil uspešen, kljub nenačrtovnemu posranku, in z določeno novo izkušnjo, ki mi je navrgla tekaško modrost: če nočeš teči v posranih gatah, imej vedno, ampak vedno, s seboj paketek paloma robčkov. Le pri tistem Italijanu nisem popolnoma prepričan o pozitivnosti trenutka, ko sta se srečala najina pogleda. Menim, da do danes ni več poslušal Enrica Carusa...

Hahahaha,rofl Jzt sm se pa skor poscal od smeha, k sm bral tole zadnjo zgodbo

Zelo iskreno, realno in smešno... naj vrže kamen tisti, ki se mu to še ni zgodilo na treningu ali teku.

BoF, kaj lahko tvojo dogodivščino priložim k prošnji za sponzorstvo v Palomo, (kmalu bo Sladkih 6) da bodo iz prve roke izvedeli, kako uporabni so njihovi robčki? Mogoče njihov marketing še na kako dobro idejo za novo reklamno kampanjo pride

BoF je car. Tuki ni dileme!

bravo Bof, zanimivo, poučno in "za dol past" napisano

nekaj izkušanj s tem imam tudi jaz, ampak "to vedno doživim" v gozdu ali pa v temi

Drži, nič hujšega res ni, kot če te ornk srt tiši 1x sem na vroč popoldanski dan tekel po PST-ju in mal naprej od Žal me je začel ornk črvičit. Še pravi moment sem poslušal svoj notranji jaz, obrnil in zlaufal nazaj (v tempu pod 3 po moje) do Žal, se zaprl v WC in zgodba je bila podobna tisti kot v filmu Butec in butec, ko je dobil odvajalo in mu je na skretu dobesedno noge dvignilo Teklo je iz mene in od mene. Če ne bi šel še pravi moment, iskreno povedano, ne bi zadržal. Zdaj to rešujem tako, da na dan teka jem kompaktno hrano, si privoščim kako skompano (brez mehurčkov) in ne mrzlo coca-colo in poskrbim, da čez dan resnično dam iz sebe vse. Ja takle mamo. Kot vidiš, nisi edini in dobrodošel v klubu sralne panike med tekom

-marjetka- napisal/-a::rol: BoF, kaj lahko tvojo dogodivščino priložim k prošnji za sponzorstvo v Palomo, (kmalu bo Sladkih 6) da bodo iz prve roke izvedeli, kako uporabni so njihovi robčki? Mogoče njihov marketing še na kako dobro idejo za novo reklamno kampanjo pride

Ma ni panike, ti kar priloži, pa nej se zamislijo, kako se uporabi njihov proizvod namesto za nos za drugo trobento človeško...

Jbg, tudi to se lahko zgodi (prilagam link)
http://runningnotforfun.wordpress.com/2012/03/04/so-why-are-you-running-2-of-3-goals/ ... ampak do cilja je pa vseeno pritekel