Tekaški forum

Danes sem si zavezoval copate, ko pride do mene osemletna hči in mi reče, da bi šla rada z mano tečt . Vem, da nikoli ni marala teka, saj je lani v šoli mukoma pretekla 600 m in se potem še zjokala Rekel sem samo, seveda lubica, preobleci se, na hitro sva se ogrela in šla na PST. Poslušala je moje nasvete (postavljanje nog, rok, drža, dihanje) in sva šla. Na moje začudenje, je pretekla 3,15 km v njej prilagojenem tempu 7:10 . Bila je sicer zadihana, vendar zadovoljna, nasmejana in ponosna na svoj dosežek. Njene prve besede so bile, še bova šla. Zelo sem ponosen na njo Bravo miška moja

Krasni občutki, a ne? Lepo napisano in verjamem, da se počutiš tako, kot si naslovil tole temo. Čestitke tvoji hčerki in pa ponosnemu očetu
Obema želim čimveč uživancije v teku in tekanju

Čestitke obema!! Upam, da tudi sam to doživim, ker to more biti res izjemen občutek...

Lepo. Mlad prespektiven kader.Nimaš lepšega.

Bravo mali princeski .

Moja osemletnica me je danes med tekom spremljala na kolesu..skupaj sva naredili 11,8 km...ponosna in hkrati vesela, ker se mi je na naslednjem lahkotnem teku že ponudila za družbo !

Bravo Misho76
To so trenutki, ki jih moraš užiti s polnim zanosom.
Tudi moja 5-letna princeska me občasno spremlja na tekih, zdaj sicer še s kolesom. In ko pade kakšen iskriv komentar, primeren 5-letniku...

No ko smo glih pri iskrivih komentarjih. Gledam intervju s Čopom in Špikom na OI v Londonu, pa mi tamav (5let) pravi: "Ane oči, ona dva sta najbolša plavalca s čolnam!"
Off topic, ampak sem se nasmejal:)))
Drgač pa super, da že zdaj tekajo, v našem koncu je to itak šport položen že v zibel

To si tudi jaz želim...nekoč

Danes sem imel na programu počitek, vendar si je to moje malo pišče zapomnilo, da je torek in da je dan za tek z očkom Ja nč pol, sm obul superge in po enem tednu smo imeli ponovitev teka po PST-ju Tokrat se nama je pridružil še skoraj 12 letni sine pobaline, ki v začetku ni ravno kazal kakega navdušenja, vendar ga je tamala tolk sprovocirala, da če ona lahko, bo pa ja tud on Sine je sicer prej z menoj že tekel 1x tedensko, vendar spomladi. Po poletni vročini mu nisem pustil in je raje užival dvomesečne počitnice na morju. Nekaj časa je tekel z nama, vendar sem videl, da ga počasen tempo matra in sem ga spustil naprej => se je samo pokadilo za njim in naju je v Jaršah počakal. Za nazaj pa ista zgodba. Danes smo malo podaljšali na 3,65 km tsp. 500 več. Je zdržala, sicer zadihana, prešvicana, ampak miška se ne da Je glih prav trmasta zgleda V glavnem vsi smo bili super volje in smo se spet imeli luštno. To pa je tisto glavno Kokr zgleda, bo tole postalo redno tedensko in prav je tako. Zdaj že prepričujemo ženo, da se nam pridruži, vendar ta bo pa trd oreh. Ji bom moral kaj lepega obljubiti zgleda Mulca moja super sta in ati vaju ima zelo rad

Moj osemletnik je prejšnji vikend tekel z mano 11 km, malo sem ga bremzal, da ne bi omagal, in na koncu sva pridelala povprečen tempo cca. 6:45.

Zdi se mi, da je imel še obilo rezerve, in bi lahko tekla precej pod 6:00.

Sprašujem pa se, če je ok, da tako majhne otroke puščamo na tolikšne razdalje. Pred meseci sva tekla na lokalnem teku (cca. 8km), in bila deležna kar hudih očitkov nekaterih tekačic, da tole pa res ni primerno za otroke, da so v obdobju rasti, da si bodo poškodovali sklepe....

Po drugi strani pa otroci v tej starosti trenirajo nogomet, košarko,..... kjer tekme in treningi trajajo 2 uri, ves čas so v gibanju, ki je bolj zahtevno od enakomernega teka (hitri štarti, tek v smeri,....).

Tako da ne vem, kaj je prav. Dokler ima otrok voljo, verjetno ni nič narobe, če ga pustiš teči. Če pa se ob tem ustvarja kakšna škoda, ki bo v obliki okvar sklepov ipd. vidna šele v prihodnosti, pa si ne bi mogel odpustiti.

Kaj pravite ostali?

Moj sine je januarja dopolnil 5 let, marca pa z menoj in v družbi starejše sestrice odtekel 8km na Kraškem maratonu. Seveda je bila odločitev za to čisto spontana - bolj kot posledica tega, da nisem imel varstva
Ne vem sicer kaj so ljudje govorili, a jaz vem da s tem ni bilo nič narobe. Konec koncev je mali še cel dan skakal naokoli in na ta način pokazal, da je otroška kondicija mnogokrat mnogo večja kot si starši predtsavljajo.
Nekoč je bila celo narejena raziskava, ki je mamice postavila ob bok svojim sedem let starim hčerkam - govorim o kondiciji.

Je pa treba tudi vedeti, kaj je otrok počel do svojega prvega tekaškega podviga. Mi smo veliko hodili v hribe (že z dvemi leti je bil sam na Šmarni gori), veliko kolesarili (do 40km), rolali...tako da je tudi to razlog!

V glavnem, ne se bati svoje otročke poriniti čez kakšen rob sposobnosti...saj jim bo to le koristilo. Seveda pa morate delati to z občutkom in ne prepogosto...da ne boste slučajno želeli preko otročka izpolniti svojih neizživetih sanj o vrhunskih športnih podvigih.

Pa še nekaj! Ko vam otroček pri teku, hoji, kolesarjenju reče, da je utrujen...da ne more več...verjemite, da je to le preizkus, na katerem pa lahko padete le vi

Veliko užitkov z vašimi največjimi zakladki!

žabc

Ma če hočejo otroci teči (ali kako drugače športati), naj tečejo. Če pa noče, pa nič. Silit ga ni treba. Mislim, da sta vsako gibanje ali vadba manj škodljiva, kot pa sedenje doma pred računalnikom ali TV. Najbolj na jetra mi pa gre, da se vedno najde kak pametnjakovič (ka), ki je enkrat nekje prebral, da je to za otroke škodljivo in to zdaj prodaja naprej. Današnje otroke se itak preveč v vato zavija, zato pa so tako nesamoiniciativni, neodločni, neiznajdljivi, od staršev odvisni itn. Tud mi (vsaj jaz) smo kot otroci skoz tako ali drugače tekli, pa nam danes nič ne manjka Jaz svoja otroka v tem podpiram, ker si onadva to želita ter ne glede na vse kar drugi rečejo. Po domače povedano, mi za slednje 'dol visi' lpM

To je lepo, da otroci tečejo s starši. Tudi moji zadnje časa kar tečejo z menoj, ampak grem z njimi krajše razdalje.

Zavedati se moramo, da smo mi odgovorni za zdravje svojih otrok.

Pred tako dolgimi teki (11 km), kjer je tempo pod 6 minut bi se najprej posvetoval s pediatri in drugimi strokovnjaki, ki bolje poznajo delovanje mladega organizma.

Lep pozdrav!