Zadnje novičke

[Fotr]

Takole na grobo izgleda program treninga teka za leto 2005. Dobil sem ga od dr. Škofa in mislim, da se ga bom kar držal, le podrobno ga moram še dodelati, na primer za vsak mesec ali teden posebej. Vprašanje je samo tistih 42 km.

[kemc]

Živjo Fotr.

A se ga, da kje kupit že dodelanega z vsemi tempo teki, kilometrinami na dan, intervalnimi teki, MSU in ostalimi vajami ter podrobnostmi ki gredo zraven.

Hvala in lp!

[Fotr]

...A se ga, da kje kupit že dodelanega z vsemi tempo teki, kilometrinami na dan, intervalnimi teki, MSU in ostalimi vajami ter podrobnostmi ki gredo zraven...

Kot vem, takšen specialni program, ki bi bil primeren za vse, ne obstaja, da pa se ga sestaviti po svojih izkušnjah in s pomočjo razne literature, ki pa ne bo splošno uporaben za vse, ampak samo za tistega, za katerega je sestavljen. Meni najbližje so programi, ki se dajo izluščiti iz člankov dr. Škofa v Poletu v lanskem letu od konca junija do konca oktobra, samo pazljivo jih je treba prebrati in prilagoditi, odvisno od tega, ali si že prekaljen tekač ali začetnik. V literaturi se marsikaj najde, samo sebi prilagoditi je treba.
Slišati pa je tudi, da bo dr. Škof napisal knjigo o tem, kjer bo opisano vse, kar se tiče teka in njegovih stranskih dejavnosti.

[maraton 100]

Lep pozdrav!
Fotr a misliš,da se ti bodo leta zavrtela nazaj, če boš uporabljal program treninga za najstnike
Sam se že nekaj let trudim,da bi vrgel vstran vse programe, ure, merilce in startne številke. Obdržal bi le prijatelje (ki tečejo)! Pa me nekateri kar naprej bombandirajo z nekimi programi :
Na desetine programov sem naredil in ji na sekunde natančno preračunal, pa tudi to sedaj nič ne koristi, ko telo ni sposobno narediti to kar zna glava. Sedaj pa sem obral obratno pot zapišem to kar sem naredil, če danes ni bilo nič ,pač nič! Sicer tečem redno 6x na teden a tako kot mi je v danem dnevu všeč , ne pa tako kot je nekje zapisano.
Vsak naj počne tisto,kar mu je všeč in ga zadovoljuje!
To so bila samo moja nočna razmišljanja med službenim časom!
Vsem prijeten tek!
Srečno, Stane!

[Nataša]

Stane, vsaka čast za tvoje dosežke, tako v teku kot v teoretičnem razmišljanju, všeč mi je bilo, kar si povedal med predavanjem v Logarski...ampak!! po mojem mnenju je pa v vsaki stvari (velja za tek pa še za marsikaj) potreben nek razvoj - najprej ne veš nič, potem te pomanjkanje informacij prižene k temu, da se hlastno vržeš v branje, raziskovanje, poslušanje, vsrkavanje izkušenj...na naslednji stopnji prideš do nekega sistema, ki ti ustreza. Preizkušaš svoje zmogljivosti, se meriš, testiraš, delaš napake, menjavaš sisteme...skratka, šele potem lahko prideš do stopnje, ko vse sisteme zavržeš in poslušaš le še sam sebe - vendar (in spet samo moje mnenje) ni prav, da to počnemo na začetku, v fazi spoznavanja raznih mehanizmov v sebi in okoli sebe...ker so le ljudje, ki zadeve poznajo res dobro (dr.Škof, na primer) in ker le nimamo dovolj izkušenj, da ne bi naredili kake kolosalne napake.

pa še nekaj je: ljudje smo različni - nekateri se počutimo dobro ob določenih in natančnih programih, načrtih, vnaprej začrtanih poteh...drugi ravno obratno.

[Fotr]

Stane, meni tečejo leta nazaj, odkar tečem skupaj s tekačicami in tekači TF, najsi bo na treningih, na tekmah ali na dogovorjenih tekih. Povsod spada poleg tekov tudi druženje na analizah. Vsa taka srečanja in skupni teki me pomlajujejo.

Programov za tek ne sestavljam in ne jemljem zato, da bi se jih slepo držal. Program, ki si ga zadam recimo za nekaj mesecev vnaprej, je zame kot obljuba samemu sebi, da bom tekel približno tako kot sem v programu zapisal. Če na koncu uvidim, da se programa nisem totalno držal, nič zato. Ne delam si utvar, da če bom izpolnil program za maraton, da bom po nekaj mesecih kar tekel maraton. Kaj takega sam sebi ne morem obljubiti. S programom se da določiti raznolikost teka, kombiniranega s hojo, s fitnesom, s kolesarjenjem, plavanjem, rolanjem, drsanjem. S programom se lahko razbije monotonost teka, ko vnaprej določiš različne tekaške trase. Se ti ne zdi, Stane, da šestkrat na teden teči po isti trasi ni malo dolgočasno in demotivirano? S programom določiš katerih tekem se boš udeležil in se tako prilagodiš tekmovalnemu teku, res pa je, da v program ne morem vpisati vseh tistih tekov, za katere se dogovorimo na TF, recimo, tek k slapu, tek okoli Brda, tek po PST, novoletni tek v Tivoliju, nedeljski teki v Tivoliju itd. Vse to je izven programa in tudi taki teki so krasni. Mogoče, Stane, bi bilo dobro, da bi se kdaj katerega udeležil, da bi na lastni koži občutil, kako tečejo leta nazaj.

Trening po programu ne izvajam zato, da bi nekje zmagal, to so že pozabljene sanje, treniram zato, da kadar tečem, tečem z lahkoto, da ne preobremenjujem telesa, da lahko med tekom debatiram, da lahko opazujem okolico, da si zapomnim lepote, ki me obdajajo. Brez treninga pa je vsa pozornost namenjena dihanju, zasopljenosti, težkim nogam in misli so okupirane samo s tem, da bo teka konec. Jaz pa se želim na teku počutiti tako, da ga ne bi bilo nikoli konec, ker mi je na njem lepo in za kaj takega se pa že splača ravnati se po kakšnem programu.

Tudi to, da si si zadal, da boš tekel šestkrat na teden je neke vrste program, tudi to, da si rečeš, da boš tekel tako kot ti je všeč, je neke vrste program, samo zapisan ni, ampak je vtisnjen v naših glavah. Torej ni nič narobe, če tečemo po programu. Tudi to je program, Stane, ko si rečeš, da boš vrgel vstran vse programe, ure, merilce in startne številke in obdržal le prijatelje, pa še to samo tiste, ki tečejo, čeprav si prijateljev pa res ne izbiramo s programi.

[potepinko68]

Lep pozdrav vsem

Torej, mislim... programi ne skodijo nikomur. Lahko jih beremo, uporabljamo, kakor komu ustreza, ali pa jih ignoriamo. Ce je odprta tema programi, potem ne grem brat sporocil na to temo, ce me programi ne zanimajo. Za vsakega se najde tema.. na tem forumu. In osebno se strinjam s Fotrom in Stanetom. Oba imata prav... vsi imamo prav.. vsak po svoje..

Osebno tecem zato, ker dnevno sedim 10 ur pri delu, se povsod peljem z avtom.... in sem ugotovil, da je moje telo telo petdesetletnika.. ceprav sem kot najstnik brez tezav tekel preko 20 km, smucal cel dan, 400m pretekel v manj kot 55 sekundah (brez treninga!)...

In ko sem ugotovil, da sem "zaseden" starec pri 30 letih sem sel..hop v gmajno..tec..... po obcutku.. tako... da mi pase... in glej ga zlomka... lepo dopoldansko toplo zimsko jutro... pa mi je kar pasal... dolgo tec.... naslednje jutro... pa avc! koleno!!!... bog ne daj da bi pokrcil nogo za vec kot 25 stopinj in jo potem ponovno iztegnil.... tudi kolesarjenje se par mesecev po tem mi je povzrocalo tezave.. ortopedi pa nic..

Pa sem postal "pametnejsi" in se zadeve lotil ponovno, pocasi ... po mojem " programu"... rezultat.. dva teka na 21 km in veliko bolj kakovostno zivljenje... in... potem sem zgoraj opisano vajo "ponovil", prazniki, pa gripca, pa malo bolece grlo... in moja tekaska pavza je trajala.. kar dolgo ... skoraj dva meseca nisem tekel.. in mi je spet.. "zapasalo"... in spet koleno...

Nekateri so "srecni" in imajo konstitucijo telesa taksno, da lahko.. drugi pa moramo... napredovati pocasi... po nekem "programu"... svojem, ali programu nekoga drugega...

Forumu sem se pridruzil ravno zato, da bi mi drugi s svojimi izkusnjami odstirali svet "treninga" za rekreativce... brez bolecin in poskodb.... kot je pri neki temi zapisala neka clanica foruma... samo zmanjsala je tempo svojega vsakdanjega tekanja (nasve dr. Skofa) in ni bilo vec bolecin v kolenu...

Tako mislim, da so razni programi koristni... ker nam nekaterim pomagajo, da se kontroliramo in ne "norimo" prevec ... drugim za orientacijo, kako in koliko da bodo dosegli zeljeni rezultat, tretjim pa za kaj drugega... Prav tako pa so koristni tisti, ki nas opozarjajo, da tecemo za zdravje (!?).. uzitek.. dozivetje.. meditacijo... vsak imam svoj nacin in svoj prav... in lepo bi bilo da tako tudi ostane...

Malo sem "zabluzil", vendar sem hotel napisati, da je po mojem osebnem mnenju oboje koristno.. nekaj "programa" in nekaj cistega "uzitka"... koliko cesa, pa mora najti vsak sam za sebe..

Vsem zelim predvsem veliko zdravja in cimmanj poskodb, ter veliko lepih dozivetij .. pri rekreaciji, pa tudi drugje

[maraton 100]

Lep pozdrav!
Se strinjam z vsemi vami,ki imate izdelane tekaške programe in jih želite uresničiti, vas podpiram in bom vsakemu pomagal po svojih močeh.
Hotel sem prikazati svoj odnos do teka. Sam sem začel ugotavljati, da je nekje neka meja,ko več ne želiš v prvi plan postaviti rezultat,ki se lahko meri z uro. Naj povem to ,da tekmovalni šport ne prinaša pravega prijatelljstva. Prave prijatelje si pridobiš, ko si samo udeleženec.
Sedaj po dolgih letih razmišljam,kako je bilo prijatelju, ki sem ga premagal na maratonu: Bilo je tako; Do tridesetega kilometra sem ga komaj ujel(bil je vodilni), po 35 km pa ga nisem mogel več držati njegov tempo, zato sem ga vprašal, če greva skupaj v cilj? Pa ni bil zato! Do 40km sem nekako bil še blizu njega in sem mu še enkrat predlagal delitev prvega mesta. On je seveda imel svojo računico. Jaz trdim,da se po 40km na maratonu začnejo priprave na lasten pogreb. V finišu sem jaz bil na koncu boljši. Sam pri sebi pa nisem bil moralni zmagovalec!
Nekdo bo rekel, da je dovoljeno vse kar ni prepovedano: Sva še sedaj dobra prijatelja!
Še bomo skupaj tekli in se družili, naj mi oprostijo drugače misleči, spoštujem njihovo mnenje.
Namen je dosežen takrat: " ČE ZMAGOSLAVJE IN PORAZ SPREJEMAŠ Z ISTIM OBRAZOM...."
Prijeten tek!
Stane

[mirko1]

potepinko,čestitam ti za tisti napisan čas:55 sek/400m.ali pa je le napisan in nikoli odtečen?
lp,mirko

[potepinko68]

Lepo pozdravljeni vsi

Stane: ... Namen je dosežen takrat: " ČE ZMAGOSLAVJE IN PORAZ SPREJEMAŠ Z ISTIM OBRAZOM...."
To ti je pa zadetek v polno! Se popolnoma strinjam.. tekanje je pot in rezultati niso pravi "cilj"... o teh stvareh velikokrat premisljujem.. in najlepse je res..se tecem iz nekaksnega zadovoljstva in obcudujem okolico...

Pa Mirko... je tistih 55 sek/400m srednjesolsko prvenstvo v Ljubljani na stadionu Olimpije tam nekje leta 1986/87, pa v vojski zmagovalec prvenstva v Sarajevu (53.7 sek/400m), pa cetrti na prvenstu 7.armije JNA pa tretji s stafeto 4x400m .. da se navezem na Staneta..tekal sem zmerej rad.. samo ko sem poleti med pocitnicami obicajno treniral atletiko, sem se spraseval ce nisem popoln "butec", ko tekam krog za krogom recimo intervale 5x400m (59-61sek).

Lp,
in veliko lepih trenutkov v naravi

[tomaz ny]

Lep pozdrav!
Naj povem to ,da tekmovalni šport ne prinaša pravega prijatelljstva.
Namen je dosežen takrat: " ČE ZMAGOSLAVJE IN PORAZ SPREJEMAŠ Z ISTIM OBRAZOM...."
Prijeten tek!
Stane

Kaj pa vsi tisti treningi, ki jih odgarata skupaj, kjer eden prej umre pa ga drugi vleče. Odvisno od tega, kako stvar jemlješ; tudi na tekmi lahko eden drugemu pomagata pa naj na koncu odloči finiš, če pač do tega pride. Saj ni pomembno to, da si ga premagal in prišel pred njim v cilj. Če si sta pomagala eden drugemu in skupaj tekla, eden drugega vlekla, je tvoja zmaga tudi njegova in njegova tudi tvoja - to vesta ti in on, ostali pa ne, a ni to prijateljstvo?

[tomaz.zupancic]

Se bom nekako vrinil med to debato.Z vsakim bi se lahko človek po malem strinjal.Dejstvo pa je da ko se gre skupaj na trening in se skupaj trenira, da se v bistvu drug drugemu pomagata na ta način, da se vlečeta ko eden omaga malce ga drugi potegne psihično naprej.
Je pa dejstvo da se mora to delati s čistim prijateljstvom in tukaj ne sme biti nobenega egoizma.Čeprav je tek neke vrste solo varianta dela.
Ampak, ali ni nekaj najlepšega na svetu da se skupaj s prijateljem ki tudi skupaj trenirata delita dober rezultat, ki ga je dosegel eden ali drug.
Ko na koncu prevlada pri obeh nasmeh da sta si pomagala vseeno na nek način.Nekdo vedno zmaga, ampak moralni zmagovalec sta pa oba.
Jaz se osebno veselim, če kdo izboljša svoj rezultat, če ga pa ne pa kakemu znancu rečem, da bo še veliko priložnosti v življenju.
In naj vsako tako izkušnjo, ki jo doživi lahko enostavno prenese v vsakdanje življenje, ki ga živi.In življenje bo imel veliko bolj rožnato.
Če samo pogledamo Etiopijce,Kenijce,Italijane in ostale dobre tekače.
Velika večina jih skupaj trenira saj se zavedajo, da bodo le na tak način dosegli dober rezultat in s tem pomagali tudi bližnjemu s kateim trenira.
Pomembna je vsak kapljica znoja, ki jo človek prelije na teku, tekmi.Ker to je znoj za prijateljstvo.
"Dobrega prijatelja težko najdeš, dobrega tekmeca pa vedno!"

[maraton 100]

Tekaški pozdrav!


Namen je dosežen takrat: " ČE ZMAGOSLAVJE IN PORAZ SPREJEMAŠ Z ISTIM OBRAZOM...."


O tej temi bi lahko napisali sto strani ali pa samo en stavek!
Še vedno trdim in bom ,ko gre za zmago na velikem maratonu (maraton mi je najbolj blizu) ni prijateljstva ja samo "EGOIZEM" !? To so si skusili vsi poraženci in pa tudi zmagovalci. Vse ostalo v zakulisju je samo igra!
Dostikrat se mi je naredilo, kot zmagovalcu maratona, da je šel poraženec mimo mene ,kot,da me ne vidi! Res je potem na odru in pred kamerami vse drugače. Zato pravim,da je nekaj igre vmes! Vsi tisti,ki me poznajo kot tekača in kot človeka bodo te besede lažjeli razumeli.
Bom opisal dogodek izpred let na maratonu (100 Km), zdi se mi ,da je bilo v Švicarskem Bielu. Nekaj km pred ciljem je na blatni cesti med polji tekača ,ki je bil približno 50m pred menoj zagrabil krč. Tako, da se je valjal po tleh v blatu. Vsak,ki vsaj malo pozna to ve kaj se dogaja takrat s temoj. Imel sem 50m časa za razmislek, naj mu pomagam in tvegam, da izgubim kakšno mesto ali izkoristim njegovo nemoč. Odločil sem se ,da mu pomagam, ko sem pritekel do njega in mu nudil pomoč, se je pripeljal nekdo na kolesu,ki mu je pomagal naprej. Mogoče sem zgubil pol minute ali pa še to ne. Najbolj počaščen pa sem bil v ciljni areni, ko me je poiskal( bil je Nemec) in se mi zahvalil. To je prvi del zgodbe.
Drugi del pa je ta: Da sem ta dogodek pozneje opisal znanemu slovenskemu športnemu psihologu, s katerim sem se slučajno spoznal. Dobil sem tak komentar," da sem iz športnega vidika ravnal narobe."
Postavil mi je še vprašanje ,"zakaj je Mati Tereza pomagala drugim"?
Odgovora ne bom povedal! Naj si ga najde vsak po svoje.
Tako je tudi s prijatelstvom v tekmovalnem športu!
Pa lep tekaški pozdrav!
Stane!

[tomaz ny]

Sploh ni važno, kako drugi gledajo na to, važno je kako ti sam gledaš na to - v tem primeru si bil pošten in si pomagal neznanemu tekaču, torej nisi egoist, če pa so drugi pa je to njihov problem. Vsak se odloča sam kakšno življenje bo imel pa naj bo to tole najbolj oguljena fraza v zgodovini človeštva, je resnična: VSE SE ENKRAT VRNE; DOBRO ALI SLABO.
S tem, ko si pomagal tekaču, si pomagal tudi sebi, spodbudil si človeka v sebi, dobrega človeka, čeprav bi v tem kontekstu lahko šel mimo in si rekel, da mu bo že kdo drug pomagal.
Torej le niso vsi egoisti .
Lep športni pozdrav!

[tomaz.zupancic]

Mislim tole je pa debata za mene, moram reči.
Stane mislim, da si ravnal pravilno, ko si mu pomagal omenjenemu tekaču, da je vsaj malo premagal te krče.
V tistem trenutku še nisi mogoče zaznal tiste svežine, ki ti je prevevala, ampak začutil si jo takrat, ko se ti je zahvalil.
Veš da ti je stisnil samo roko in rekel hvala.Ampak, če si človek od človeka in ne kamen od kamna potem ti to pomeni največ na svetu.
Hvaležnost, ampak da je to srčna hvaležnost, mislim to te ponese lahko do nebes bi se temu reklo.
In recimo na naslednjem teku, ko ti ni mogoče nevem kako šlo si se lahko spomnil kako si mu pomagal, in da ti je na koncu dal roko v zahvala, topel stistk rok in prijeten nasmeh.Ko imaš tedaj, ko si v kaki krizi na kakem drugem teku to pred očmi in odviješ ves film, ki si ga občutil potem te tank ne more ustaviti, tako dobiš moč in energijo.
Tudi TomažNY je pravilno povedal vse se ti povrne dobro ali slabo.
Sedaj je pa od človeka odvisno ali ima raje dobre pozitivne stvari ali je raje negativec.Seveda obstajajo ljudje ki so škodoželjni in bi radi samo drugemu škodovali, ampak to je življenje na kratki rok.In ko se takim ljudem kaj zalomi se sprašujejo, kaj za vraga so storili, da jim gre tako slabo.Niso pa niti pomislili, da so kdaj v življenju, ne samo kdaj, velikokrat naredili slabe stvari in dobijo bumerang nazaj, da se jim še sanja ne.
Meni pomeni osebno največ, če lahko sotekaču pomagam na kakršenkoli način.Čeprav nisem, zaenkrat, to si zmeraj ponavjlam svetovna klasa tekača.Bi mu pomagal pa čeprav bi zato zgubil prvo mesto ali kaj podobnega.Če si kolikotoliko dober tekač in si v vrhunski formi, natreniran.Veš da bo naslednji tek tvoj, da tam te ne bo pa nobeden prematgal.In da preneseš vse pozitivne stvari, ki so se tedaj zgodile.
IN SI ZMAGAL SAM NAD SEBOJ.To ti da tak pozitiven naboj, kot da bi dosegel svetovni ali osebni rekord.Kot sem omenil, če si človek z dušo ne z kamnom v srcu.Potem te čaka v življenju še veliko takih trenutkov.
Priznam, da imam najraje take ljudi, tiste ritoliznike po domače rečeno jih enostavno odbijem kot knof od hlač.
Lepo se imejte in uživajte v teku!