Tekaški forum

Me zanima koliko vas je dobilo klopa med tekom in kake so vaše izkušnje. Sem si pogledal ta filmček: http://www.youtube.com/watch_popup?v=wq ... 4&vq=large.

Lep pozdrav!

Letos sem jih fasala le ene par, moram pa povedat, da ene dve leti nazaj ni blo dneva, da jih nisem imela na sebi, ko so prišli na plano iz zimskega spanja.
Tudi , če se stuširaš in vse pregledaš, lahko kakega fališ in ga pač next day, ko te začne tam srbeti, izpuliš. Meningitis, borelioza? Jast si dopovedujem, da mene to ne bo doletelo.

Prav kmalu bo 10 let, ko sem ga staknil...klopa farda... in posledično meningitis... in ni prav lahko... če me kdo vpraša, ceplenje je nujno. Sploh za nas, ki prebiramo tale forum...
(in smo vseskozi na terenu...)

>>>Re: Vaše izkušnje s klopi

Zelo pozitivne..... Smo postali zopet prijatelji. Darujem jim kri nehote .

Pred tam okoli 5, 6( saj se več ne spomnim morda 4 ) let nazaj sem staknil tiste kolobarčke , ki jih nisem zdravill. In prav v tem kontekstu - dolgih tekov pod drevjem. Zadeve pa nisem zdravil ali iz lenobe ali pa iz ošabnosti. Namreč takrat sem šel na presno rastlinsko prehrano in sem se čutil važnega in odpornega. Razmišljal sem kaj kompliciram s prehrano, če potem se ne morem s toliko cirkusa ubraniti pred posledicami ene take majhnega insekta.

Lahko vsekakor suvereno trdim, da v času presne prehrane in izdatne detoksifikacije z zelenimi zadvami sem čutil, da se te marsikatera golazen izogiba. Spomnim se, da nisem čutil nobenih problemov s komarji, klopi, divjimi cebelami ali osami. Za klope pa tega ne bi povezova direktno Namreč tekači oz. tisti, ki so v gibanju po gozdu bi morali biti menda v prednosti, ker se zaradi znoja telo hladi in menda tvori neko zaščitno oblogo okoli telesa kot nekakšna aura. Pa tudi kinetika verjetno igra svojo vlogo. Tako, da če imaš kot tekač probleme s klopi predvidevam, da je to zaradi daljšega zastajanja ali pavz, kjer je vmes še prišlo do dodatnega ogrevanja telesa. Ampak verjeno to ni sto procentno. Samo poskušam si razlagati nekatera daljša obdobja - ko s klopi ni bilo težav.
Je pa res, da letošnjo leto in napvoeduje se še za naslednja leta - bodo nekatere populacije parazitov agresivnejše. Sedaj sam osebno sem zopet vaba za klope. Tako, da nimam nobene ideje, ki bi lahko pomagala. Me pa sedaj zanima bolj kako okrepiti imunski sistem, da se zna soočiti z infekcijo razen izdatno delo na sebi v smislu biti imun na ta ali oni način. Imam med bližnjimi primer z boreliozo. In od takrat sem začel spremljati situacijo z boreliozo. Z meningitisom hvala Bogu nimam izkušenj in hvala če jih ne bom imel. Kolikor spremljam situacijo po svetu je pri boleriozi prišlo skoraj do epidemičnih razmer. Pogruintajo pa skoraj vsako leto še kakšno novo bolezen, ki se povezuje s klopom kot prenašalcem. Ljudje ustanavljajo že društva na nivoju države, kjer si izmenjujejo znanje, akcije, tudi kako se soočati z imunostjo, s stroški zdravljenja ( zavarovalnice ) . Kot veste tisti, ki ste pisali zgoraj, ti temeljito spremeni življenje.

Pri boreliozi me zato bolj prizadene kako se soočati z njo in jo obvladati, če je že postala dejstvo. Problematična je zato ker deluje v valovih. Zdravljenje z antibotiki naj bi bilo 100% uspešno ( mimogrede antibiotiku-doxycycline, ki je glavno orožje proti mikroorganizmu, ki se manifestira v delovanju skozi simptome borelioze je menda v zadnjih tednih skokovito narasla cena - kar priča da so zadeve zelo v nebo vpijoče ). Ampak kasneje se izkaže, da se samo potuhne. Poleg tega so tu še bolezni, ki se potem kronično pojavijo kot posledica (tudi če so krvni in jetrni testi ok ) kot so problemi s sklepi, artritis....

Lahko pa povem: ko enkrat zadeva postane kronična ( če postane ) se jo da obvladati z mačjim krempljem- ( oz. Samento-tinktura,kapsule ) ... Potrebno je paziti na obnovo in regeneracijo jeter. Ker so jetra obremenjena ( tisti valovi ko pride do sesutja celih kolonij sojev ) takrat strupi preplavijo jetra in vranico-zaradi njihove vloge pri čiščenju limfe in krvi. Za stranske uučinke oz. posledice borelioze ( sklepi , artritis ) pa pač anti-vnetne učinkovine, ki jih kot tekači itak poznamo. Teh pa je veliko , samo je vprašanje katera je najbolj primerna glede na ostalo prehrano in način življenja.

Prijazni znanci so mi priporočali tudi možnosti regeneracije z tim oksigenimi učinkovinami. Gre za koncept, da se v celicah izboljša delovanje mitohondrijev s tem pretok energije ( izkoriščenost kisika ). Posledično pa večja fleksibilnost t imunskih celic za soočanje s strupi in sprožanj vnetij. Pri boreliozi je ta problem, da se mikroorganizmi znajo lepo skriti v biofilm- oblika povezovanja v srečno umirjeno družino, ki počasi zastruplja telo v obliki kronične bolezni. V takem primeru detekcijski testi pa ni nujno da zaznajo prisotnost v telesu. Torej v teh pogojih se sicer bolezen umiri - mikrorganizmi so manj aktivni - vendar so speča bomba - ki potem ob manjši izpostavljenosti sprožijo nov cikel ...in tako valovi gore-dole...simptiomi iz remisije v eskalacijo. Človek bi rekel kot špekulanti na Wall Streetu. Ko so v Up fazi na veliko tvegajo in denar se obrača, ko pa so v Down fazi pa vidijo vse negativno in borzni indeks pada. Ali pa morda tudi kakšen revizor ali auditor pri Moody's tako ocenjuje SLO pri boniteti. Ko se dobro počuti malo tako zasoli poročilo, ko pa je v down fazi...Itak vhodne podatke generirajo računalniški podatki samo interpretacija, ki sloni na osebnem počutju oz. videnju v tistem trenutku .

Preprečevanje z repelenti ...domača zdravila ( hrastovo listje, česnove tinkture, pa cel kontigent vseh možnih repelentov v trgovinah )...
Ja zanimiva so homeopatska zdravila v ta namen. Sam se spomnim, da mi je en prijazen gospod homeopat iz UK-a omenjal koncept delovanja homeopatskega zdravila. Namreč, da to med drugim zniža telesno temperaturo na izpostavljenih delih telesa in s tem ali naredi nezanimivo za klopova čutila ali pa zaustavi delovanje strupa. To bi lahko morda pojasnilo zakaj imajo manj problemov s klopi tisti, ki imajo nižji pritisk in nasploh imajo telesno temperaturo nižjo - to morda tudi pojasni zakaj presnojedi bi lahko imeli manj problemov ( poleg detox moči ). Ampak to je vse špekulacija. Pri špekulaciji pa je tako, da se je polotiš če imaš močno notranjo voljo, radovednost in verjameš.

Sicer pa pri današnji izbiri vseh možnih repelentov, kje dejansko vidiš problem?
Verjetno si imel v mislih otroke in domače ljubljence. Ti se namreč manj oz ne znojijo. Njihova telesna temperatura je konstantnejša. Pa tudi z repelenti jih obsipavati ...?

Hm, še nisem preizkusila, tako da ne vem, če res deluje , ampak recept je pa ful preprost :
lupine kateregakoli citrusa temeljito operi, potem pa jih na majhnem ognju kuhaj kako uro. S tekočino, ki jo dobiš, se pošpricaj (pa ne z vročo ). Klopi sovražijo vonj citrusov.

Ni nujno, lahko pa tekočini dodaš tudi čisto eterično olje pomaranče, mandarine,... , ampak v omejeni količini-največ 4 kapljice na 10 ml tekočine. Eterično olje je namreč koncentrat.

maca napisal/-a:Hm, še nisem preizkusila, tako da ne vem, če res deluje , ampak recept je pa ful preprost :
lupine kateregakoli citrusa temeljito operi, potem pa jih na majhnem ognju kuhaj kako uro. S tekočino, ki jo dobiš, se pošpricaj (pa ne z vročo ). Klopi sovražijo vonj citrusov.

Ni nujno, lahko pa tekočini dodaš tudi čisto eterično olje pomaranče, mandarine,... , ampak v omejeni količini-največ 4 kapljice na 10 ml tekočine. Eterično olje je namreč koncentrat.

Zgleda, da je nekaj na tem. Seveda, če so v laboratoriju res dobro opazovali gibanje klopov
( statistični vzorec potrjuje pozitivni učinek ):

http://westernfarmpress.com/orchard-cro ... -repellent







Nič za probat naslednjič, ko se bo šlo brat knjigo pod kakšno drevo. Med tekom namreč nisem prepričan, da smo dovzetni za klope. Je pa še ena stvar - pH kože. Med znojenjem se pH kože dvigne. Tudi domača učinkovina s citrusi - namiguje na kislost. pH kože pa se tudi da do kar neke mere uravnavati s prehrano. To pa namiguje na nagradno vprašanje kakšno prehrano uživati, da si manj izpostavljen. Ampak zgleda, da se s podobno zgodbo ukvarjajo tudi proizvajalci pasje prehrane. Pred kakšnim dnevom, ko sem malo spraševal po učinkovitih repelentih pri veterinarskih trgovinah in trgovinah za male živali so mi omenjali nekaj repelentov kjer kapsule, ki se zaužijejo z namenom da kuža potem oddaja nek določen vonj skozi kožo in dlako. Torej ga ne škropiš, posuješ, ...

Problem vidim v tem, da vsak dan, na vsakem koraku vidim ali slišim samo kako so klopi nevarni in kako priporočajo cepljenje. Se strinjam s tekom_v_snegu, da je treba skrbeti za imunski sistem, prav to bi morali oglaševati, zraven možnosti ocepljenja, torej nas zasipavati tudi z alternativami in o tem kako so uspešne. Za pet člansko družino je strošek cepljenja kar precejšen. Postali smo že prav paranoični in se izogibamo gozdu, travniku itd., čeprav imamo doma zelenico in lahko tudi tam stakneš klopa. Otroke zvečer kar temeljito pregledamo.

Med tekom do zdaj še nisem staknil klopa, saj se ne ustavljam na takih območjih, kjer bi lahko bili, pa včasih imam psa zraven in na psa lažje pridejo (vsaj tako se mi zdi). Mislim, da je gibanje noge prehitro za klopa.

Da v imunskem sistemu imamo veliko rezerv.
Špekuliram pa, da tudi v strukturi izločkov kože med gibanjem. S temi izločki bi se lahko prehranjevale bakterije, ki jih gostimo ( to se itak dogaja ) in kot stranski učinek njihovega delovanja bi oteževale klopu sposobnost njegovega prisesanja.

Hmm ampak potem bi bila zgodba podobna, ko bi se stuširali-te kolonije bi oslabele. Lump bi se skril v kakšne sramne dlake, kje v kakšnem skritem delu. Recimo pri psu lahko opazimo kako se potuhne v rep ali nekje kjer mu je težje za prisesat. Potem pa ko se pes umiri izvede potovanje v Indijo Koromandijo in išče boljši prostor za prisesanje.

V celi špekulativni zgodbi je pač vabljiva zgodba, da podobno kot se zdraviš od navznoter proti navzven, da podobno človeška tkiva oz. celice in njegove goste-sobivance ( mikroflora ) naučiš, da dobivajo signale od navznoter proti ven - recimo povezava prehrana in pH oz. izločki skozi kožo so signal za neko obrambo...

Nekje sem bral, da v ustrezno naravno diverzificiranem gozdu ( torej prepuščen samoorganizaciji - ooops diši po neoliberalizmu ), da se drevesa znajo organizirati proti smrekovemu lubadarju. Torej, da tista, ki so na robni liniji izpostavljena znajo komunicirati z gozdom tako, da se skozi vejevje in kalitve novih poganjkov ustvarja prazen prostor in neprijetno(neprimerno) rastje za potovanje lubadarja v osrčje gozda, kjer potem ima možnost ekspanzije. Ta koncept kako ustvariti neprijetno okolje na koži za parazita ali z lastno presnovo ali ob pomoči naših gostov ( mikroorganizmi na naši koži )? Ampak to že počne repelent ampak očitno ne dovolj uspešno oz. s stranskimi učinki sicer ne bi imeli problema skoraj epidemije borelioze? Ali pa smo premalo ozaveščeni in imamo še rezerve pri uporabi repelentov? Pri imunskem sistemu vemo, da jih imamo ampak to zahteva poseg v naš način življenja ( delo na sebi v prehrani, uravnoteženju gibanja - sistem pa je do nas vedno strožji - ne nagrajuje/ne olajšuje/celo kaznuje oseben angažma in želi uporabo gotovih izdelkov in uporabo samo znanih scenarijev načina življenja - RAZUMski okviri ). Skratka veliko je rezerv kot tudi priložnosti za borbo s klopom ( očitno ne gre za borbo ampak spoznavanje samega sebe in lastnega funkcioniranja )?

Klope sem imel že odkar pomnim. Kot otrok sem jih pri gobarjenju znal fasat tudi po 5-6, vendar pa nikoli ni bilo nobenih posledic. Tako sem pač verjel, da sem imun na bolezni, ki jih prenašajo
Zadnji dve leti pa so se klopi odločili za maščevanje. (predvsem pohorski-verjetno sem jim pobral preveč gob )
Prvo boreliozo (proti meningitisu sem hvalabogu cepljen) sem dobil predlani, in to že marca, ponovno pa spet lani skoraj ob istem času. Hvalabogu s pomočjo antibiotikov (verjetno) ni bilo posledic.
Kar se tiče Pohorja, ki je bogato s klopi opažam, da so aktivni že ob koncu zime, čim se pojavijo topli dnevi in, da ni snega. Poleti v vročini (lani v dveh mesecih skoraj vsakodnevnega pohajkovanja po Pohorju nisem imel nobenega) pa jih vsaj jaz ne opažam. Jeseni so spet aktivni do snega!
Repelenti so tako-tako. Ko se enkrat dobro oznojiš jih verjetno vse skupaj bolj privablja kot odbija
Zdi pa se mi, da so dobra zaščita tudi tekaške kreme za ogrevanje (mogoče vonj mentola).
O rdečini, ki se pojavi je na spletu veliko napisanega. Meni se je pojavila zelo pozno-mislim, da po 3. tednih do enem mesecu, tako, da redno mesec dni kontrolirajte mesto vboda, še posebej, če je to na mestih, ki jih takoj ne opazite (sam sem imel prvega na zadnji strani noge v kolenskem pregibu in rdečine sam niti ne bi opazil).
Mislim, da je včasih veljalo, da na primorskem klopov ni, letos pa so me opozorili, da so tudi recimo na Krku. Kakor tudi kače, pajki, škorpijoni...

>>>Ko se enkrat dobro oznojiš jih verjetno vse skupaj bolj privablja kot odbija

Ja meni se je zdelo, da znoj vedno deluje bolj kot zaščita oz. odboj.
Razen seveda, če igra pri tem vlogo različna struktura znoja...torej zato potem različne izkušnje. Namreč ljudje se razlikujemo med seboj koliko izločamo skozi kožo recimo sečne kisline ali mlečne kisline. Verjetno nobena od teh kislin ne deluje ali pa deluje vabljivo za klopa ? Domnevno to je vplivno pri dovzetnosti za vabilo komarjem ( oz. samicam komarja ).

Ja ekspanizija ter posledično agresija letošnje pogostosti s klopi se po eni špekulaciji povezuje z lansko ekspanzijo glodalske populacije. Kot nek val oz. cikel celotne povezovalne verige. Torej zaradi ekspanzije glodalcev in njenega nenadnega upada se je kot zapozneli signal na prejšni prehranjevalni val - klopna populacija manifestirala v drugih priložnostih.

Pa tudi hipne vremenske spremembe so še tu. Vsa živa bitja v takih okoliščinah razvijejo višjo stopnje neke panike, nemira, vznemirjenosti. Za vsako priložnost zagrabijo z večjo agilnostjo....Kot človek recimo, boljše da sedaj izkoristim Bog ve kaj bo jutri...uživaj danes, življenje je itak kratko, ali pa dokler je še kaj dajmo, dajmo...

tek_v_snegu napisal/-a:Namreč ljudje se razlikujemo med seboj koliko izločamo skozi kožo recimo sečne kisline ali mlečne kisline. Verjetno nobena od teh kislin ne deluje ali pa deluje vabljivo za klopa ?

Klopi zaznavajo toploto, vonj je sekundarnega pomena. Zaradi povišane temperature se oprime žrtve.

Vonj repelenta (pa naj bo to kemija ali bio recept s citrusi) odbija klopa samo toliko da na tistem mestu ne ugrizne, se pa kljub temu kože ali obleke oprime in potem leze naprej, dokler ne stakne primernega mesta.

Sicer sem ga pri teku staknil samo enkrat (na asfaltu in gozdnih makadamih je varno), pohodniško v hribih pa že toliko, da raje ne razmišljam o tem. Edina zaščita je ta, da zadnja leta od pomladi do jeseni (dokler nočne temperature ne padejo pod 0°) hodim v hribe minimalno, čim manj po brezpotnih stezicah, sploh visoke trave in praproti, ter listnati gozdovi so leglo te golazni. Imam kar nekaj lepih samotnih potk v bližini, ampak kaj, ko je celo pobočje Karavank tule leglo klopov, to kar leze po človeku, in tudi če domov pridem brez ugriza, ga potem lahko pokasiram kasneje, pa čeprav takoj zmečem cunje v pralni stroj in grem pod tuš (ker pač odleti z obleke in se plazi po stanovanju ali preživi pralni stroj - tudi tako sem ga že dobil, ko se naslednji dan vzel cunje s stojala, se oblekel, sem kmalu začutil, da nekaj leze po koži, klop!).

Klope bi morali enostavno iztrebit, ampak žal še ni volje in družbenega konsenza za to.

BTW, en star ljudski recept je tudi jabolčni kis.

S pinceto, ki jo dobiš v lekarnah, se ga pa res lepo odstrani.

Jaz recimo sem kar nervozen če vidim klopa.

Za razliko recimo moj sorodnik, ko je bil še gozdar, je rekel... ahh kaj komplicirate. Jaz jih imam vsak dan vsaj 15-20 pa jih odstranim ko pridem domov, pa ni še nikoli nič bilo.


Hecno ne... ampak nekako me ni nikoli ta izjava pomirila


LP in čim manj klopov

wind napisal/-a:Klopi zaznavajo toploto, vonj je sekundarnega pomena. Zaradi povišane temperature se oprime žrtve. [

Se strinjam. Ampak ta konstatacija ne prinasa nobene dodane vrednosti.
Ocitno je, da se lahko zascitimo z repelentom ...res je da nobena stvar ni 100%.
Ampak ce ves, da bos sebe ali otroka ali zivalskega spremljevalca obvaroval bos to naredil z repelentom. Ne bos tvegal ce ves.

Secna kislina in mlecna kislina pa sta zanimiva ker sami tako zase kot za nekatere vemo, da v dolocenih fazah nisi dojemljiv za klope. Zagotovo lahko trdim, da med znojenjem nisem dojemljiv za klope. In zagotovo tudi vem, da so dolocena obdobja pri prehranskem rezimu povzrocala, da nisi pravsnja vaba.

Temperatura in kinetika oz. gibanje je vaba samo v fazi, ko se klop loti osebka oz. ko ga zacuti v gibanju.
Kasneje ko je na osebku ( koza ) in kako uspesno in v kaksnem casu se prisesa pa igra vpliv se dogajanje na kozi oz oblacilu - takrat sekundarno postane odlocilno.

No sedaj po dveh dneh lahko objavim eden mali eksperiment. Namrec po izkusnjah po dveh dneh se znajo se kje privleci kaksnen lump, ce se ne uspes natancno pregledati.

V prejsnih dneh ob poznih popoldnevih sem se izdatno plazil po zaraslih kotanjah za določenimi zelenimi rastlinami. Pod nizkimi iglavci, med bezgovjem, robidvojem , po robu gozda in sicer v okolici mesta in to na obeh straneh Drave ( namreč eden zdravnik mi je pred časom omenil, da statistični izsek nakazuje da je Pohorska stran Drave bolj obremenjena z okuženimi klopi kot Kozjaška ) okoli mojega kraja...

Nič znojen , počasna umerjena hoja...torej izključen potencialni repelentski učinek znoja ali pa hitrega gibanja in s tem ohlajevalne aure okoli gibajočega telesa.

Uporabil pa sem naslednje:

Alkoholni ocet in primešal v sokovniku sočenega lanskega česna ( ce se ga je kje kaj ter svežega žajblja. Verjetno pa bi šlo tudi brez žajblja. Mladi letošnji česen ne velja.



Seveda ne odgovarjam za stranske učinke pri želji/nameri/potrebi po takojšnem teleščkanju z bližnjo osebo..Funkcija je repelent ( odganjanje ). Ne afrodizijak.

Čisto sveža izkušnja s klopom . Danes sem ga našla, ko me je zasrbelo pod kolenom. Imam tri pike blizu skupaj in z zadnjega pika sem ga potegnila ven, kot da me je ravnokar ugriznil in se še ni dobro prisesal. Samo da danes nisem bila v gozdu, samo krajši čas na vrtu, obuta v škornje . Edine večje rastline v moji bližini so bile ciprese, trava je še nizka, na solati se verjetno tudi ni skrival .

V sredo sem tekla po gozdu (Sitarjevec na desnem bregu Save nad Litijo), kjer vem, da je od nekdaj veliko klopov.
Zaščitena sem bila z repelentom, umila sem si glavo, v četrtek in petek dopoldne oblekla popolnoma druge stvari. V petek popoldne sem verjetno oblekla iste tekaške hlače kot v sredo . Nisem 100%, še vedno dišijo po detergentu, v tem mrazu se človek tudi pri teku ne prepoti. Če pravite, da klop lahko preživi tuširanje, ali dva dni na obleki in potem tuširanje, potem je verjetno še od srede .

Zdaj mi ne preostane drugega, kot da opazujem prizadeto mesto in upam na najboljše .
Naslednjič bom bolj previdna, se močneje našpricala z repelentom, takoj vrgla vse cunje v pranje, pohodom v gozd pa se ne bom odrekla. Ker mi drugače preostane samo tek po cesti.

Ali kdo ve, koliko je inkubacijska doba za meningitis, da bom vedela, kdaj je ta nevarnost mimo?