Tekaški forum

Hojla,

že nekaj časa razmišljam, da bi vprašala tole.

Pred kratkim sem se preselila v Celje in opažam, da tekačice in tekači ne odzdravijo mojemu pozdravu ko se srečamo. Hmm, celo raje pogledajo stran ali pa v tla kot pa, da bi mi odzdravili. In zdaj se sprašujem, čemu?

Se prav bedno počutim, ker to se mi res dogaja le v Celju.

(no, če sem v isti koš vrgla kako Celjanko in Celjana, ki pa odzdravi, se ji/mu pa iskreno opravičujem. Verjetno se na teku še nismo srečali... )

lp,
Helena

Mislim, da nikjer ni bistveno drugače. Morda v manjših krajih, kjer se med sabo vsi poznajo. Je pa zelo odvisno od posameznika.
Podobna tema: viewtopic.php?p=340330

LP, vencelj

Ojla, v okolici Nove Gorice in ob morju pa imam presenetljivo dobre izkušnje: nihče me ne pozna, ker nisem od tam, pa vsi pozdravijo in odzdravijo, še tisti najhitrejši pokimajo in dvignejo roko ! Res pohvalno !

Jaz pozdravljam direktno in na glas in s tem dobesedno prisilim mimoidočega da mi odgovori.Ne pozdravljam pa tiste ki gledajo na stran kadar se srečujemo.Če tekate zjutri proti visečem mostu v Celju ali proti jezeru in vas z nasmehom pozdravi moški v letih,
vedite da je to Star tekač.

Živim v Petrovčah in ponavadi me pot vodi od griškega mosta navzgor proti Vrbenskemu jezeru, tam pozdravijo/odzdravijo praktično vsi mimoidoči. Dol proti Celju, tam je pa druga zgodba. Kot sem že napisala na temi, do katere link je dal Vencelj, predvsem tekačice gledajo v tla in vstran. Pojma nimam, čemu.

Ja, tudi jaz konkretno na glas pozdravim, da bo ja kdo kaj rekel, mogoče pokimal ali karkoli kar bi lahko bil pozdrav, ampak nič.

Je pa res, zjutraj po navadi srečam enega gospoda v letih, ki pa vedno z nasmehom odzdravi, samo po trasi sodeč, niste to vi, Star tekač.

No, kakorkoli, zelo mi je nenavadno.

lp

No, da ne bom krivična, včeraj me je na šeškem mostu ena deklica totalno zignorirala, tako da se tudi v zgornjem koncu najde kaka taka očitno. A ni bedno, greš eden mimo drugega pol metra narazen, pa strogo obrača glavo stran, da ja ne bi prišlo do očesnega kontakta.

Po drugi strani pa se je prvega januarja povsem neznana tekačica ustavila ob meni pri levški brvi in mi zaželela srečno novo leto in veliko pretečenih kilometrov. Mater, se mi je fajn zdelo.

Mariborski firtl
Pozdrav drugemu je, da dajemo in ne spremenimo se v tistega, ki hoče jemat. Jaz pozdravljam vse, tekače in sprehajalce, pa mislim, da tistemu, ki sam noče, dobre volje ne moreš vsiliti. In zaradi tega se jaz ne bom spremenil. Je pa res, da če kdo očitno vstran obrne glavo, ta pa tudi od mene ne dobi dobre energije in meni se zanj fučka