Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
 Urška89
#362714
Opažam, da med tekom vedno manj tekačev ne le pozdravi, ampak celo odzdravi. Pa za to niso krive slušalke, ker jih ne nosi več toliko tekačev. Kakšne so vaše izkušnje? :roll:
 frirajdr
#362798
Prvotno sem bil hribovc, zato mi je bilo ne pozdravljanje na začetku čudno, sem se pa navadil. Velikokrat je šel moj pozdrav v prazno, nekaj sekund zatem je sledil moj monolog dveh, treh besednih zvez. :FO: Sedaj gledam človeka v oči in če pogleda proti meni pozdravim. Če gleda v tla, naravnost ali pa me ubije s pogledom - ne pozdravim. Tud če je huda. :lol: - 95 % uspešnost, v statistiko zajeta oba spola. Aja mogoče sem pa jaz nadležen - v 80 % po občutku jaz prvi pozdravim.
Uporabniški avatar
 bRunossi
#362800
Jaz vsakega rekreativca/rekreativko pozdravim prvi, s tem izrazim spoštovanje, ker skrbi za svoje telesno in duševno zdravje :clap: po drugi strani s pozdravom želim vse dobro še naprej. Se zgodi, da kdo ne odzdravi - po mojem s tem izrazi svojo - preprosto rečeno - aroganco do okolice. Ampak, ljudje smo različni - in prav je tako, kako dolgočasno bi izgledalo, če bi bilo vse po pravilih in pričakovanjih?
 Urška89
#362801
frirajdr napisal/-a:Prvotno sem bil hribovc, zato mi je bilo ne pozdravljanje na začetku čudno, sem se pa navadil. Velikokrat je šel moj pozdrav v prazno, nekaj sekund zatem je sledil moj monolog dveh, treh besednih zvez. :FO: Sedaj gledam človeka v oči in če pogleda proti meni pozdravim. Če gleda v tla, naravnost ali pa me ubije s pogledom - ne pozdravim. Tud če je huda. :lol: - 95 % uspešnost, v statistiko zajeta oba spola. Aja mogoče sem pa jaz nadležen - v 80 % po občutku jaz prvi pozdravim.

Se strinjam - tudi sama pogledam v oči in je ocena dostikrat kar uspešna. Strinjam se, da smo si različni in da ne gre vse po pravilih, pa vseeno. :) Ne bi nas ubilo, če si malce pomahamo ali pa se vsaj nasmehnemo - to ne ubije, kajne? Po svoje sem se vedno utopist, kar se tiče kulture, in sem mogoče jaz za časom tervsiljujem pozdrav ljudem in motim njihov mir. :ignore:
 Urška89
#362802
bRunossi napisal/-a:Jaz vsakega rekreativca/rekreativko pozdravim prvi, s tem izrazim spoštovanje, ker skrbi za svoje telesno in duševno zdravje :clap: po drugi strani s pozdravom želim vse dobro še naprej. Se zgodi, da kdo ne odzdravi - po mojem s tem izrazi svojo - preprosto rečeno - aroganco do okolice. Ampak, ljudje smo različni - in prav je tako, kako dolgočasno bi izgledalo, če bi bilo vse po pravilih in pričakovanjih?


Tole s spoštovanjem točno povzame moj namen pozdrava. :clap:
Uporabniški avatar
 ouka81
#362806
Čist preprosto je,kulturni ljudje pozdravijo,tisti ko pa se še doma ne pozdravijo pa te itak v naravi ne bodo.Včasih,ko pozdravim me ta oseba samo čudno pogleda češ kaj me pozdravljaš,saj me ne poznaš. :bum:
 rio
#362807
Še moja dva centa. Kaj je pozdrav? Pozdrav je nekaj, kar nekomu daš v zameno za nič, želiš mu vse lepo, izraža pomoje tvojo osebnost. Kako jaz vidimo pozdrav/odzdrav od nekoga naključnega, ko tečem na bližnjem hribu: ‘živjo neznanec, lepo da se tudi ti sproščaš tule v naravi, kot jaz. bodi lepo in srečno’. Kako pa vidim nepozdrav: ’lej, ne da se mi vsakega pozdravljat, sm živčem/zivčna in sem lmel slabši dan, kot ti verjetno in nimam nobenih koristi od enga bednega pozdravljanja, tko da. če se da, odmakni pogled tako kot jaz in nadaljuj pot’. Po eni strani je res je fajn, da smo ljudje različni in bilo bi dolgočasno, če bi res vsi enako reagirali, kot je prej nekdo rekel. Mi je pa na nek način,vseč, da celo neznanca spoznaš na ta način in ja tudi s tistimi, ki ne pozdravljajo ni nič narobe, le drugačni so. Morda nekateri niso pripravljeni narediti kaj, če ni neke koristi od tega, kdo bi vedu :). Majhen nasmeh, rahel prikimek, pozdrav vse je enakovredno in ne zahtreva nobenega napora in samo prikazuje nas navzven…...So pa morda lahko, tisti ki ne pozdravljjo neznancev na poti al v hribu, lahko zelo ‘prijazni’ in ‘pozdravljajoči’ a samo takrat ko je v igri njihov šef, ker tam pa to ni morda ni zaman :D:D. Na kratko so ljudje, ki vedno z veseljem dajejo, vedno so pripravljeni ‘dati’ nekomu, če to od njih ne zahteva prevelikega napora, In so ljudje ki bi mogoče samo ‘ jemali’ , vedno vzamejo, če se da in če je le možno v zameno za nič, pa četudi bi bil potreben samo ‘’mikronapor’.
Ko pride do očesnega stika vedno pozdravim in sem vesel ‘kontre’, kdorkoli že, če pa tega ni pa nič zato, drugič bova oba gledala drugam in to je to, življenje gre naprej (no hard feelings) :)

Veselo tekanje….
Uporabniški avatar
 jorgamesh
#362810
Ponavadi pozdravljam tudi pohodnike in sprehajalce, ko tečem v gozdu in v hribih. Večino časa pa tečem na takih lokacijah, kjer včasih srečam tudi po sto tekačev in tam seveda ne pozdravljam vsakega, samo tiste, ki jih poznam. Seveda je tudi odvisno kakšen trening imaš. Če tečem na polno, sem osredotočen in včasih še žene ne vidim, ko gre mimo :roll:, če počasi, imaš pa več časa in volje pozdravljat tekače.
Uporabniški avatar
 GregaS
#362813
Heh, dobra tema, ravno danes sem se na poti na Krim spraševal, kaj za en čuden dan da je, ker mi neobičajno veliko ljudi ni odzdravilo... Uf, kot da sem luft, slab občutek. :-?

Še dobro, da včerajšnja izkušnja ohranja mojo vero v človeštvo. :-D
Med 50 kilometrskim trejl tekaškim potovanjem od Grosuplja do Kočevja sem srečal domačine, sprehajalce, pohodnike, trejl tekače, oskrbnike koč, gozdarje. Cel kup ljudi. In veste kaj? Prav vsi, VSI, so pozdravili ali odzdravili.
Zmaga pa vsekakor gospod, ki je med delom v gozdu mojo dobrih 40 let staro malenkost prijazno nagovoril z: "Pozdravljen, mladenič!". 8)
 Nejc1986
#362814
Zanimiva tema. Sam sem v osnovi kolesar, tekac pa predvse pozimi in recimo 1x na teden cez leto. Tudi zato, ker verjamem, da je pri marsikom podobno, kot kolesar pozdravim tekaca. Redkokdaj dobim nazaj pozdrav...

Tudi obratno; ko tecem pozdravim, tako tekaca, kot kolesarja... ista zgodba.

Na splosno se mi zdi med kolesarji bistveno vec pozdravljanja , kot med tekaci...

Torej, vi odzdravite kolesarju?
 abcde
#362815
Moja izkušnja, če se srečam z vsemi omenjenimi tudi s kakšnim motoristom :), nekje bolj na samem v gozdu ali kje, se vsi pozdravljamo, če pa je to bolj oblegana trasa je pa pozdrav kar redkost, pri teku. Če grem pa kakšen vzpon na bližnji hrib je pa velika redkost, da kdo ne pozdravi.
Uporabniški avatar
 svizec
#362817
@Nejc1986, jaz kolesarim in tečem in pozdravljam obojne. Odzdravljam takisto.

So pa kolesarji hecen fenomen: če se peljem s starim Ponyjem, ali s hibridom, oblečen v trenirko in brez čelade, me noben ne povoha in na kraj pameti jim ne pride, da bi odzdravili, kaj šele, da bi pozdravili prvi.
Ko pa se zapeljem s specialko, v dresu in s čelado na glavi, me pa ti isti kolesarji, ki me prej niso, zdaj pozdravljajo kar vsi. :)

Sem pa med tekom tudi jaz dostikrat toliko zatopljen v lastne misli in skoncentriran na tek, da ne vidim mimoidočih pešcev in tekačev in takrat se res ne trudim, da bi skrbel za pozdrave. In pri tem ne mislim nič slabega, ne gojim arogantnih misli, ampak preprosto mislim, da si kdaj pa kdaj zaslužimo biti tudi sami s sabo, ne da bi čutili potrebo, ali dolžnost, da kažemo svoj občutek za vljudnost in kulturo. Smola pač, da tečemo tam, kjer se najde še kdo!

Prepričan sem, da se mimoidočemu zdi grdo, ko v tistih trenutkih ne pozdravim, ampak prepričan sem tudi, da se mu ne sanja, v kakšnem stanju sem in kako morda s koncentracijo poskušam prebroditi rahlo krizo, vzdrževati tempo, kontrolirati srčni utrip in nasploh poskusiti opraviti trening, kot sem si ga zamislil.

Kdo je zdaj tu do koga pošten/nepošten?

Mene v bistvu sploh ne moti, če ljudje ne pozdravljajo. Njihov problem.

Ven ne hodim testirat kulture množic, ampak razmigat telo in duha, odvreč breme stresa in se nadihat zraka. In da bi se še pri tem ukvarjal z vprašanji, kje je družba naredila odklon in postala to, kar je, mi na kraj pameti ne pride.

Bi se pa dalo spregovoriti o (ne)kulturi pasjih sprehajalcev in njihovih sralcev!

Izjemno me pogreje, ko vidim, da na skritih kotičkih, kjer vedo, da jih nihče ne vidi, prišparajo tisto vrečko in breme transporta! Če jim je drek, na katerega naletimo vsi ostali, za svojim cuckom težko pobrati in odnesti, potem naj se znebijo cucka in si prihranijo zoprno delo!

Brrrrr, kako me to jezi!
Uporabniški avatar
 čara
#362818
Jaz včasih koga še opazim ne, ko se tako zamislim ali pa sopiham. V oči ne gledam, ker mi je ob tem neprijetno (tesnoben občutek). Odzdravim vedno, čeprav dostikrat zelo potiho, premorem nasmeh in pokimat. Med pohodi v hribe pozdravljam, razen kadar sopiham kot lokomotiva v strm breg in že haluciniram tisti razgled na vrhu. :mrgreen:

Ne pozdravljam, kadar se ukvarjam s svojim psom in sem pozorna kaj ona počne, če je v bližini drug pes, če se umikam na varno razdaljo, da preprečim štalo.

Ne-pozdravljanje in ne-odzdravljanje nepoznanih ljudi pa ne jemljem osebno in me ne ujezi.

Me pa jezi nekultura ljudi v splošnem. Kako nesramni so v trgovinah, gostilnah, restavracijah, kako se znajo znašat nad ljudmi in vedno pritoževati, jezi me zloba v ljudeh, ko namerno povzročajo bolečino in celo smrt....E to pa me ujezi in močno razžalosti.
Uporabniški avatar
 Taubi
#362820
Vedno pozdravim na cesti in v hribih - če kdo ne pozdravi nazaj se s tem ne ubadam.

Je pa zanimivo, kot je že nekdo napisal med kolesarji - če sem na gorcu me vsi na specialkah ne pozdravijo, na specialki pa me tisti z gorci gledajo kot vesoljca.

Tega nisem nikoli razumel - pa sej je vseeno kaj imam med nogami in kako sem oblečen.

Je pa žalostno gledat kako se kot družba zapiramo med štiri stene in buljimo v zaslone. Sploh se ne znamo več pogovarjat in družit.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA