Tekaški forum

No, pa se je zgodil nekej, kar si nisem mogla ziva predstavljat,da bi se lahko zgodil.

Ne bom komentirala, ker je dovolj linkov, da lahko sami ugotovite, kako nas je use pretreslo.

p.s. zato tud dons odpade drugi dan aps-ja

http://www.atletska-zveza.si/96/more.html
http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20050605_2057327.php?Nxn=10
zdajle sm zvedla,da je se en umrl, bostjan cernigoj
http://www.atletsko-drustvo-mass.si/ad-mass.html
na tem zadnjem naslovu so pa slikce atletov,da boste vedl,kdo je

jst sm jih bežno poznal, mi je pa čist neverjetno...

Mater ej, življenje je res kruto... Moje sožalje vsem, ki ste jih poznali ali bili kakorkoli povezani z njimi.

Ej, sploh ne bi verjel da se je to dogodilo!
Televizeje odkar sem prišel včeraj zvečer domov iz 24urnega teka sploh še nisem prižgal.Dober da imam še internet.
Šušteršiča sem poznal iz televizijskih ekranov in seveda iz časopisov.Ostale dva pa nisem toliko poznal, ampak vseeno, kako je življenje kruto.
Pol se pa človek sekira kdaj če ne doseže kak dober rezultat ali kaj podobnega.Tukaj so pa umrli atleti pred katerimi je še bila svetla prihodnost, čeprav so že nekaj dosegli.
Ejga mater bom še bolj počasi vozil hudimana.
Moje sožalje vsem družinam ki sedaj preživljajo težke trenutke ob izgubih svojih bližnjih.
Hja sedaj pa se človek lahko samo zamisli!

Uh pravkar sem prebral.Kruto.

Sožalje vsem njihovim bližnjim.

Danes ob 16:45 bi se moral začeti drugi dan Finala APS. Prišel sem
na stadion. Nekaj mladih ljudi je s tribun nepremično zrlo na prazen
stadion. Ob stezi kjer je podij za podeljevanje medalj so gorele sveče.
Veliko sveč. Na vrhu podija je bil štartni blok. Prazen. V njega se nikoli
več ne bo uprla noga štirih mladih fantov. Tišina. Moreča tišina. Samo
nekaj odaljenih zvokov ptičjega petja je motilo to grobno tišino.
Iz sivih oblakov je začelo narahlo rositi. V tistem trenutku je atletska
steza izgledala kot eno samo veliko solzno oko. Oko, ki se poslavlja
od tistih, ki so ga imeli najraje, ki so del svojega življenja pustili tam.
Sedaj ga ne bodo več. Zakaj, ne ve nihče.

Smrt je del nas, a razumeti je ne moremo.

1580 Darko

P.S. QUEEN . Show must go on
Empty spaces - what are we living for
Abandoned places - I guess we know the score
On and on, does anybody know what we are looking for...

sploh si ne predstavljam kaksen bo izgledal stadion, ko bomo vsi razmisljali samo o teh atletih
in se nekaj vem zagotovo ko in ce bo nadaljevanje tekme,bom sla tect stafeto 4x400m,ker imam vsaj jaz to moznost,da tecem,medtem ko so jo nekateri izgubili danes zjutraj


p.s. dpop, a je blo velik ljudi?

tamy napisal/-a:p.s. dpop, a je blo velik ljudi?

Bilo je predvsem veliko žalosti...

Je bilo kar nekaj obiskovalcev na stadionu... še več pa pred stadionom.

Ampak kot rečeno... vse skupaj je bilo tako... moreče

1581 Darko

P.S. Tudi jaz ne morem dojeti... še včeraj sem slikal te mlade ljudi,
danes pa so ostale samo slike... in spomini

Vsem ki ste jih poznali iskreno sožalje, sam sem jih sicer poznal samo preko medijev, vendar me je novica zelo prizadela, saj so nas mnogo prezgodaj zapustili.

Ko sem se zjutraj vračala s službe, sem bila utrujena in kot po vsaki nočni izmeni sem komaj čakala, da padem v posteljo.
Pa se peljem po Celovški in že od daleč sem zagledala, da nekaj ni v redu.
Zagledam dva razbita avtomobila in to me je zelo pretreslo, komaj sem se
pripeljala domov pa sem kasneje izvedela, da so v tej nesreči umrli mladi
obetavni športniki, sem bila ves dan kar v nekešnem transu.

Vsem, ki ste jih poznali in njihovim svojcem iskreno sožalje.

Kakšna mora .
Zjutraj sem vstal okrog 7ih in prižgal računalnik, da pogledam včerajšnje rezultate in štartno listo za danes. Na RTVS strani vidim, da piše da so umrli trije mladi, a si rečem: Kaj mi je treba tega brati, danes imam tekmo - pozitiva je potrebna.
Grem se učiti v učilnico, ko me okrog 10ih pokliče trener in mi v joku reče: Tomaž, danes ne bomo tekmovali, Nejc je umrl. V trenutku sem vedel, da je to bilo v prometni nesreči
Grem gor na računalnik in zadevo pogledam in vidim na fotki vectro od našega olimpijca Sergeja Šalamona (skupaj sta tekla štafeto z Šuštaršičem v Sydneyu) in preberem da so umrli 3 mladi atleti. ŠOK. Ne dojemaš, da si ga včeraj še videl, ko se je ogreval, njegov obraz je žarel poln upanja, poln ciljev, poln življenja.... Danes pa ga na žalost več ni med nami. Zelo sem potrt in jezen hkrati, kako se lahko zgodi kaj takega poštenim ljudem, športnikom...
Popoldne okoli 2eh pa še en šok, pokliče sošolec in pove, da je umrl tudi sošolec-Patrik. Fuck! Res sem jezen...
Pravkar sem se vrnil s teka, cepal sem kot norec, odcepal 22km, da sem prišel čist crknjen domov, nekako sem se moral ohladiti in se spomniti kako je bilo, ko so bili med nami, kot bi se hotel približati onostranstvu, vzpostaviti stik, kar vleklo me je, bolj kot sem imel polne noge, bolj sem trgal. Saj vem nič ne moremo pa vendar bi hoteli...
Matica Šušteršiča osebno nisem poznal, zagotovo pa je bil dober človek....

POČIVAJTE V MIRU.

Pa upam, da bodo ostali poškodovani preživeli in da bo vse v redu z njimi.

Iskreno sožalje vsem, ki ste naše mlade športne upe poznali, tudi v mojem imenu. Žalostno in pretresljivo, res...

Da mogu,mijenjao bih svoj zivot za njihov.Prestrasno!Godinama sam radio s atleticarima iz Slovenije pa se smatram dijelom familije.Iskreno saucesce.

Ne vem zakaj in ne vem kako...vem pa, da zadnje čase umirajo okoli mene ljudje v katerih je vedno žarela velika volja do življenja. Prizadevanje, pogum, vera in sanje v življenje...nekaj kar opažam,da danes nosi tako malo ljudi pa vendar so med nami takšni, ki nam vzamejo sapo, ki nam pomagajo da tudi sami poizkušamo postati boljši.
Tudi mene je danes prevzela velika žalost,ko sem izvedela za to grozno nesrečo :cry: vem pa,da bodo na nek poseben način ostali za vedno z nami ... mogoče vam lahko vseeno povem kar tule: Pogrešala vas bom!

starsi in najblizji,

ne predstavljam si bolecino, ki je sedaj v vasih srcih ...
in praznino v dusi ko boste gledali kolajne vasih fantov ...

moje iskreno sozalje

runner