Tekaški forum

Včeraj sem dobila namig, naj preberem Kališnikov prispevek v Poletu (čeprav sem ga predhodno seveda sama že zjutraj ob kavi predelala) in da se naj malo zamislim. Res sem se "malo zamislila"; lažem prekleto sem se zasekirala, kot se vedno, ko me začnejo ljudje obmetavati s temi odvisniškimi fintami. Ja res je, ne morem brez teka. Ali se moram zato počutiti res kot kakšen zasvojenec v smislu "MOJE IME JE NADA IN SEM TEKAŠKI ODVISNIK". Kaj pa vi tekači, kakšno je vaše mnenje?

Žal smo tekači v manjšini in zato nas večina malo čudno gleda. En prijatelj mi je celo rekel, da se mora od doma peljat nekaj kilometrov z avtom da ga sosedje ne vidijo da gre tečt in da ga ne opravljajo
Sam se na mnenja okolice ne oziram, saj vem da se pri teku odlično počutim, pa še več elana dobim za ostala dela. Je pa res da ti pri veliko teka zmanjkuje časa še za ostale dejavnosti oz. hobije.
Menim da je vsak po svoje v kakšno dejavnost zasvojenec. Mi tekači smo zasvojeni vsaj v pozitivno dejavnost , kajne Nada .

Tema je kar resna in jaz mislim, da bi moral vsak pri sebi temeljito razmisliti, kakšno vlogo igra tek v njegovem življenju.

Ampak, ker sem slučajno od tega "foha" bom povedal kriterije do kje velja, da je določeno vedenje še "normalno":
Če govorimo o teku potem velja da si v mejah normale če:
- s tekom ne škodiš svojemu psihofizičnemu zdravju,
- zaradi teka ne trpi tvoje socialno udejstvovanje (partner, družina, prijatelji...)
- zaradi teka ne trpi tvoje poklicno udejstvovanje.

Če se počutiš v redu in nobeno od naštetih področij zaradi teka ne trpi, potem s tabo ni nič narobe, ampak ima probleme tisti, ki ti to očita.

Dule napisal/-a:En prijatelj mi je celo rekel, da se mora od doma peljat nekaj kilometrov z avtom da ga sosedje ne vidijo da gre tečt in da ga ne opravljajo

Tole je pa malo too much! Daj, pejmo enkrat laufat gor in dol po njegovi uluci! Kar cel dan, če bo treba!

A mi lahko kdo v kratkem pove kaj več o Kališnikovem članku .V službi sem imel peklenski teden tako da mi je stvar ušla.

Lep pozdrav!:wink:
Dragons

Po analitičnem prebiranju Primoževga članka, sem ugotovila, da še nisem zasvojena z rekreacijo. Ko tečem za skupino zapeljivih tekačev, jih ne pogledam v obuvala, temveč v ušesa.

AndrejaT. napisal/-a:Ko tečem za skupino zapeljivih tekačev, jih ne pogledam v obuvala, temveč v ušesa.

V ušesa jih gledaš, ko tečeš za njimi???
haha ... meni oči vedno uhajajo v zgorniji del pajkic

Ja, ker si jih potegnejo do ušes.

Ce dobro pogledas imajo tekaci zelo dolga usesa.

A zato tečejo kot zajci.

To pa ni zasvojenost. To je naravna potreba po preživetju.

Pantha Rei napisal/-a:Če govorimo o teku potem velja da si v mejah normale če:
- s tekom ne škodiš svojemu psihofizičnemu zdravju,
- zaradi teka ne trpi tvoje socialno udejstvovanje (partner, družina, prijatelji...)
- zaradi teka ne trpi tvoje poklicno udejstvovanje.

Predpostavljam, da si napisal tvoje "kriterije". Nikoli se ni pametno omejevati. Ce si tekac - si tekac. Enkrat trpi zena, enkrat prijatelj, enkrat nekdo tretji. Ce si pa rekreativec so ti pa pomembne se druge reci - kot je socializacija. Nekomu zaradi vzgoje, socializacija ne pomeni dosti. Zato imamo danes deloholike, alkoholike, xholike... Po drugi strani pa imamo pretirano socializirane otroke. Na nobeni strani ni dobro stati.
Vsak se v svoji kozi pocuti dobro. Ce ti nekdo zacne vsiljevati "lastne" kriterije normale - kot so taksni clanki - se hitro upres, zamisljas etc.
Ce ti tvoja (govorim v tretji osebi) zdrava pamet ne zna povedat, kdaj pretiravas in kdaj ne (kot recimo tisti na High5 ) potem rabis pomoc. Ne samo clanek ampak pravo pomoc. Terapijo in to.

Polet je priloga komercialnega cajtenga in taki članki, kot je Kališnikov mu definitivno dvigujejo branost. Za trenutek (samo prvi vtis) sem se malo zasekirala, da je tipček zadel z žebljico na glavico, vendar...
Kako lahko sodi druge nekdo, ki je šele po 10 letih ugotovil, v čemu je poanta in si potem dovoli nastopati vzvišeno nad ostalimi, ki še niso prilezni na njegov nivo (logiko) razmišljanja?!
Kje so rekreativni odvisniki, ki kozlajo po PST-ju in Rožniku, pa tisti, na smrt utrjujeni? Tekači in tekačice, ki jih srečujem jaz, se mi zdijo kar zadovoljni s tistim, kar počnejo (tečejo). In kdo vidi po tekaški tekmi nejevoljo na izmučenih obrazih rekreativnih tekmovalcev?
Eni tečejo samo s štoparico na čas, drugi si merijo pulz, tretji gredo na kilometre. Drugi spet lahkotno trimčkajo po gozdu.
In nasvet, da ne bomo zašli med odvisnike: naj zraven še kaj razmišljamo. Kako preprosto in vendar kako plitvo. Vsaka odvisnost (tudi od teka) ima razloge vse drugje, kot pa v dejavnosti sami.
In še to: jaz bi raje brala Bojana Knapa.

Meni se je pa zdel članek zanimivo branje. Tudi sam sem se malo zamislil o tem.
Res je članek napisan malo EXTREMNO, ampak kot je to že nekdo omenil je to bistvo časopisa kot je POLET. Sicer smo ga pa prav zato prebrali in ga sedaj komentiramo kajne ?
Kdor pa v tem članku vidi svojo "kritiko" je pa sam kriv in ne avtor članka.
Saj veste kaj pravi pregovor; kjer je dim .....
Naj si pa vsak postavlja svoje meje med uživanjem in pretiravanjem. Navsezadje je vsak odgororen zase in če mu "paše " pretiravanje , zakaj pa ne!!
Sam vem kje so moje "meje" in me prav nič ne motijo morebitni komentarji. Če pa bom kdaj "PRETIRAVAL" pa upam, da bom to pravočasno opazil (tako kot Primož) in se vrnil nazaj k uživanju.
Pa vsem "dober tek" !!

Tudi meni je bil članek po svoje zanimiv- pač laični pogled novinarja "nekdanjegakolesarskega zasvojenca " na tematikoodvisnosti od športa.
Izredno lahko je soliti pamet drugim , težko pa je najti pravo mero pri vseh dejavnostih , ki jih radi počenjamo.
Tudi jaz sem veliko raje prebiral dr.Knapa , ki je pisal bolj strokovno(medicina ),ter iz "srca " ,ne pa obrtniško (novinarsko ).
Lahko pa ugotovimo , da je članek nedvomno dosegel svoj namen ,samo poglejte , koliko nas je prisilil k razmišljanju.
Lp
Miro

Mislim da je hotel P. Kališnik s člankom rekreativce nekoliko prizemljiti - naj bruhajo in se še drugače mučijo med tekom tisti, ki želijo na vsak način doseči rezultate nad svojimi zmožnostmi, ostali pa naj na vsakodnevnih tekih in prireditvah v teku predvsem uživajo.

Konec koncev je prav Kališnik skupaj z B. Piškurjem pred dvema letoma z motom: VSAK LAHKO PRETEČE MARATON spravil na tisoče ljudi s kavčev in jih usmeril v bolj zdrav način življenja (tek in gibanje nasploh), sedaj pa po mojem skuša tiste, ki uhajajo v drugo skrajnost, malo omejiti.