Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
Uporabniški avatar
 Dule
#2531
Ker smo tudi sami športniki, me zanima vaša mnenja o zadnjih primerih nenadnih smrti na igriščih (tu mislim na nedavne smrtne primere mladih nogometašev in pa košarkaša na Švedskem) :?:

Zanima me ali so meje v športu, ali pa se bomo morali kar navaditi, da na igrišču-tekmi včasih kakšen kar umre :?: :x

Zadnjič sem bil na tekmi Olimpija-Cibona in navijači (tudi jaz med njimi) smo kar zahtevali, da grejo igralci do konca svojih moči :oops: , kot kakšni gladiatorji :!: :?:

Sam vem, da ne bom šel pri teku preko svoje meje, to je da pri teku uživam, pa če me vsi prehitite :wink: !!!
Uporabniški avatar
 nada
#2535
Dule, danes je dober članek na to temo v sobotni prilogi Dela :!: :!:
Uporabniški avatar
 ero
#2536
vedno sem govoril: "vrhunski športnik - vrhunski invalid!"

nada napisal/-a:Dule, danes je dober članek na to temo v sobotni prilogi Dela :!: :!:


si me prehitela! članek je napisal Vito Divac. sicer ne odgovori neposredno na vprašanje a navrže nekaj zanimivih iztočnic. predvsem o tem, da je zadeva bolj kompleksna in široka in ni le na relaciji doping - antidoping.

še malo o dopingu. čeprav se v življenju običajno izogibamo skrajnostim, bi tu jaz šel do konca. ali čisto prepovedal vsakršno obliko umetnih pomagal ali pa dovolil čisto vse!

in še nekaj - vrhunski šport je posel in nima nobene zveze s fair playem, zdravjem, zdravim načinom življenja, ...
Uporabniški avatar
 AndrejaT.
#2537
Kaj pa mislite o članku Andreja Krbavčiča "Ne norite" :shock: v zadnjem Poletu.
Sem mela že superge na nogah, da bi laufala čez Rožnik in sem se spomnila na ta članek. Sledila je protiakcija: superge dol, v trgovino(jasno z avtom) 2 vrečki čipsa, 2 pira pa pred tevejček do enajstih zvečer. Ah, k.....to je dolgočasno, grem kar čez hrib, bom vsaj v stilu umrla.

Res ne vem, ali so te zadeve znanstveno dokazane, ali so zastoji srca pri športnikih zgolj slučaj (bi se pri neaktivnem osebku to zgodilo prej, zaradi prikrite napake organa že od rojstva) ali pa take članke pišejo ljudje, ki se jim nikoli ni dalo in se jim ne da več.
Uporabniški avatar
 ero
#2538
Dule, še na nekaj si me spomnil, ko si omenil basket tekmo.

neskončno me moti, da se razne Union Olimpije, NK Olimpije, Maribori, Krke, itd. v naši zakonodaji še vedno šlepajo kot športna društva in celo dobivajo denarno podporo od države in občin. to so firme in pika! in prav perverzno je, da dobivajo denar iz davkov in fundacij (torej direktno iz naših žepov), nam potem še kasirajo za vstopnice, hkrati od vsega kar dobro živijo (predvsem veliko bolje kot večina državljanov Slovenije), pa še davkov ne plačujejo in pričakujejo, da jim bo davkarija pogledala skozi prste :cry: podn :!:
Uporabniški avatar
 Matej
#2541
Kake pol leta nazaj sem na hrvaški TV gledal odlično oddajo o športnem dopingu. Najbol so me frapirali naslednji podatki, za katere ne vem, če se jih čisto natančno spomnim, vendar kljub temu dobro ponazarjajo absurdnost tega problema:
- na OI v Atlanti so v anonimni anketi med športniki ugotovili, da bi kar 70% (ali nek podobno visok odstotek) udeležencev OI vzelo doping, ki bi jim zagotovil zlato medaljo, pa četudi bi vedeli, da je velika verjetnost, da čez 10 let zaradi tega umrejo.
- med športniki je največ ljudi z diagnozo: astme. Ta "za lase privlečena" diagnoza jim dovoljuje, da jemljejo, sicer prepovedane, preparate, ki jim zboljšujejo dosežke. Če kdo pozna človeka, ki ima res astmo, ve, da tak človek že pri malo hujših naporih hlasta za zrakom kot riba na suhem.
- menda med športniki najbolj zlorabljajo doping tekmovalci v ... orientacijskem teku.

Če je kdo gledal oddajo in se natančneje spomni podatkov, naj me popravi.
Uporabniški avatar
 matjaz
#2546
:wink: :wink: :wink: no na kaksnji naslednji vecji tekaski prireditvi pred startom malo bolj pozorno opazujte avtomobile in tekace, ki se v ali ob njih oblacijo, opazili boste, da je med njimi kar precej "ASMATIKOV". Najbrz pa je med njimi se kaj "mocnejsega", ampak jaz pravim TO JE POPOLNOMA NJEGOVA STVAR, SAJ VSAKDO OD NAS SAM IZBIRA SVOJO POT, SVOJE STRUPE IN UZITKE. NIKOMUR NE MOREMO ODPIRATI OCI CE TEGA NOCE, SELE KO SE BO ZARES SAM ODLOCIL BO TO STORIL. "Do takrat pa naj mu bo krasno v temi!"
Uporabniški avatar
 Dule
#2547
ero napisal/-a:Dule, še na nekaj si me spomnil, ko si omenil basket tekmo.

neskončno me moti, da se razne Union Olimpije, NK Olimpije, Maribori, Krke, itd. v naši zakonodaji še vedno šlepajo kot športna društva in celo dobivajo denarno podporo od države in občin. to so firme in pika! in prav perverzno je, da dobivajo denar iz davkov in fundacij (torej direktno iz naših žepov), nam potem še kasirajo za vstopnice, hkrati od vsega kar dobro živijo (predvsem veliko bolje kot večina državljanov Slovenije), pa še davkov ne plačujejo in pričakujejo, da jim bo davkarija pogledala skozi prste :cry: podn :!:


Se popolnoma strinjam s teboj Ero. No verjetno bo za ureditev in večjo preglednost teh zadev potrebno preteči še kar nekaj časa (in volitev) :oops: !
Uporabniški avatar
 Fotr
#2556
ero napisal/-a:neskončno me moti, da se razne Union Olimpije, NK Olimpije, Maribori, Krke, itd. v naši zakonodaji še vedno šlepajo kot športna društva in celo dobivajo denarno podporo od države in občin. to so firme in pika! in prav perverzno je, da dobivajo denar iz davkov in fundacij (torej direktno iz naših žepov), nam potem še kasirajo za vstopnice, hkrati od vsega kar dobro živijo (predvsem veliko bolje kot večina državljanov Slovenije), pa še davkov ne plačujejo in pričakujejo, da jim bo davkarija pogledala skozi prste :cry: podn :!:


V podkrepitev tega pošiljam en članek iz časopisa Finance:

Mićo Mrkaić, predavatelj na FOV Kranj
finance@finance-on.net

objavljeno 5.2.04 22:00

Legendarni ameriški komik Jerry Seinfeld je lepo razkril bistvo vrhunskega športa. Navijačem, ki se po tekmi zapodijo s stadiona in veselo kričijo "Zmagali smo!", Seinfeld odgovarja: "Ne, zmagali so tisti na igrišču. Vi ste samo gledali!" Jaz pa bi dodal še: če pa ste se ob tem, da ste opazovali zmagovati druge, tako dobro zabavali, potem za to zabavo plačajte sami, ne pa da vam tako zabavo subvencionira država. Če se vrhunski šport subvencionira brez dokaza o njegovih eksternalijah, je subvencioniranje obsojanja vredno. Po domače, gre za cinično razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Cinizem pa se s tem ne neha!

Subvencioniranje vrhunskega športa je ena bolj odvratnih metod izkoriščanja, saj davkoplačevalci, tudi resnično revni, za katere se menda tako močno zavzemajo naši s socialnim čutom naphani politiki, plačujejo subvencije vrhunskim športnikom. Ni težko ugotoviti, da imajo v velikem odstotku vrhunski športniki in njihovi trenerji nadpovprečne dohodke in so zato subvencije, ki jih taki športniki, njihovi trenerji ali klubi prejemajo iz davkov, neposredna negacija pri nas priljubljene socialne države. Če je od rokometnega prvenstva, ki je bilo organizirano v Sloveniji, lahko kaka korist, potem bi to moralo biti zavedanje, da je vrhunski šport navadna komercialna dejavnost. Zoran Janković, veliki guru našega športa, je celo razkril zneske, ki so potrebni za osvojitev različnih evropskih klubskih naslovov. Pri vsej zadevi gre za posel! Vemo pa, da je komercialne dejavnosti ekonomsko upravičeno subvencionirati le, če imajo pozitivne eksternalije - vrhunski šport se tukaj prav nič ne razlikuje od kulture, o tem pa smo nekaj malega že napisali, ali ne?

O tem, da subvencioniranje vrhunskega v Sloveniji obstaja, se lahko vsakdo prepriča z obiskom domače strani ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Cinično je, da vrhunski šport subvencionira isto ministrstvo, ki deli denar tudi za znanost in izobraževanje - dve dejavnosti, v kateri po mnenju večine ekonomistov vlagamo premalo. Mislim, da tudi minister Gaber nikoli ni dejal, da ima dovolj sredstev za ti dve pomembni dejavnosti. No, dodatni vir za znanost in izobraževanje ima minister pri roki kar na ministrstvu! Izgovor, da pri subvencioniranju vrhunskega športa ne gre za veliko denarja, je irelevanten - vsak tolar, ki ga znanosti in izobraževanju kanibalizirajo subvencije vrhunskega športa, je nepovratno izgubljen.

Kot sem že napisal, bi bile subvencije vrhunskega športa upravičene le, če bi tak šport imel eksternalije, to je koristi za tiste, ki ne obiskujejo športnih prireditev. Oglejmo si nekaj takih možnih eksternalij in drugih argumentov, ki bodo verjetno navedeni v korist športnim subvencijam.
Prva domnevna eksternalija, s katero bodo zagovorniki športnega lobija zagotovo poskušali braniti svoje privilegije, je pri nas že skoraj magična besedna zveza - "promocija Slovenije". Vendar mi ni še nihče zadovoljivo pojasnil, kaj taka promocija sploh pomeni. Če gre za to, da nas bodo "tujci bolje poznali", mi je zato prav vseeno - ekonomista zanima, kaj ima od te promocije Janez Slehernik. Če gre za to, da bodo tujci "kupovali naše izdelke", potem gre za to, da ima vrhunski šport eksternalijo za nekatera naša podjetja. Na primer: uspehi naših smučarskih skakalcev domnevno pomagajo Elanu. Državna subvencija tem istim skakalcem je potemtakem posredna subvencija Elanu, ki bi jim moral sam plačati subvencijo za to promocijo. Bolj splošno: če je eksternalija vrhunskega športa promocija nekega podjetja, potem mora športnike subvencionirati podjetje samo, ne pa, da to breme prevali na davkoplačevalce. Zdi pa se mi, da gre pri tej promociji prepogosto za promocijo lokalnih politikov, ki se brez sramu sončijo v slavi športnikov in si kupujejo čas na televiziji s tem, da uspešnim športnikom pojejo slavospeve. Manjka le še to, da bi po naslednji seji vlade izdali sporočilo za javnost: "Vlada dela dobro, osvojili smo drugo mesto v Evropi v rokometu!"

S tem pa dvomov o koristih promocije skozi šport še ni konec. Tudi če obstajajo promocijske ali drugačne eksternalije vrhunskega športa, se moramo vprašati, ali je promocija skozi šport bolj učinkovita od drugih vrst promocije. Če bi za denar, ki ga namenjamo športu, vsako leto v Slovenijo pripeljali nekaj sirot iz revnih afriških držav in jim tukaj omogočili dostojno življenje in šolanje, bi se tudi promovirali, ali ne? Pa še dobro delo bi storili.

Drugi argument športnega lobija bo zagotovo ta, da ima šport velike multiplikatorske učinke. Saj veste, navijači ob tekmah kupujejo hrano in pijačo, lastniki stojnic porabijo del tega dohodka in tako naprej - BDP gre v nebesa. Non sequitur tega argumenta pa je v tem, da isti ali še večji učinek lahko dosežejo tudi druge dejavnosti in je treba šele dokazati, da je subvencioniranje športa za povečevanje BDP res bolj učinkovito od subvencioniranja drugih dejavnosti.

Tretji argument bo verjetno papagajski: "Vrhunski šport subvencionirajo tudi v EU." Seinfeld bi na to verjetno odgovoril: "In če se bodo v EU vrgli na beton z desetih metrov, bomo mi seveda storili enako." No, upam, da tega tu quoque argumenta ne bo več treba prenašati.

Pomembno je, da subvencioniranja vrhunskega športa ne zamenjujemo s subvencioniranjem ljubiteljskega ukvarjanja s športom, ki ima skoraj zagotovo pozitivne eksternalije. Če se zaradi povečanega ukvarjanja s subvencioniranim ljubiteljskim športom zmanjša število primerov srčnih in rakavih obolenj ter kapi, je to vsekakor pomembna eksternalija. Seveda pa je treba šele ugotoviti, koliko subvencije zares spodbujajo ljubiteljski šport in katere od teh športov se najbolj splača subvencionirati.

Naj sklenem: subvencioniranje vrhunskega športa brez dokazanih eksternalij v sodobnih družbah nima mesta. Davkoplačevalci v Sloveniji zaslužijo, da se njihov denar uporablja skrbno, zato je treba subvencije vrhunskim športnikom temeljito prevetriti in odpraviti, če se izkažejo za nekoristne.
Dr. Mićo Mrkaić je profesor na FOV v Kranju.
Uporabniški avatar
 ero
#2564
hja, gornji članek sem prebral, ko je izšel. z Mrkaićem in z njegovim pristopom se do določene mere strinjam. ne mislim le na ta članek, saj se na podoben način loteva tudi zdravnikov, gradbincev, arhitektov, ...

vendar - svet ni črno bel in ekonomska merila niso edina in zveličavna. na tem svetu obstaja še kaj drugega kot le denar in profit, vsaj upam :)

nekateri športi in nivoji v njih državne finance potrebujejo in bi brez njih propadli. a povsod, kjer športniki podpisujejo profesionalne pogodbe in dobivajo plačo (pa stanovanja, bonuse, avtomobile, ...) se to enostavno ne sme dogajati! denar naj gre v komercialno nezaninime športe, mlade športnike, rekreacijo, spodbujanje zdravega in aktivnega načina življenja, objekte, ki so namenjeni uporabi vseh nas, ...!

v današnjem Nedelu ste lahko prebrali, za koliko in kje je vlada oklestila finance v športu. žalostno :cry:
 mojA
#2586
Če kdo pozna človeka, ki ima res astmo, ve, da tak človek že pri malo hujših naporih hlasta za zrakom kot riba na suhem.


Pardon in hvala ! Moram vam povedati, da NI RES, DA ASTMATIK NE MORE TEČI. Pred mogoče pol leta sem v reviji ZDRAVJE ali ViVa prav tako prebrala članek, da naj astmatik ne teče in sem že takrat hotela poslati odgovor na to revijo. Ker to je zavajanje ljudi. Članek je bil napisan v smislu, kot da je tek popolnoma nesprejemljiv za astmatika. Jaz sem astmatik . :roll: . Ko mi je zdravnik pred 17 leti povedal diagnozo, sem mislila, da bo konec sveta. Po hujših napadih nisem bila sposobna prehoditi niti 5 stopnic skupaj. Hropla sem kot kakšen zelo star fotr. Zdravnica mi je odsvetovala napore, priporočala mi je sprehode. Potem sem si kupila knjigo Živeti z astmo. In sem prebrala, da so tudi nekateri vrhunski tekači astmatiki. In sem spet začela teči in hropsti. In še danes tečem in občasno a opazno manj hropem, in pretekla sem maraton, ki ga morda ne bi nikoli, če bi nasedla takšnim puhlim in nestrokovnim člankom, kot je bil omenjeni. In še veliko jih bom ! In prepričana sem, da svojo astmo krotim s tekom. In zaradi teka sem močnejša in tudi pljuča imam na ta račun sigurno bolj zdrava, kot bi jih imela, če ne bi tekla. Res pa je, da navadno v prvih kilomtrih teže tečem , nekje po 5 km včasih šele 10 se mi pljuča odpro. In takrat resnično tečem z lahkoto. Kot bi dobila dodatna pljuča. Mogoče zato tako obožujem dolge teke. Mi je pa zelo težko, ko tečem kratke intervale. Sploh na začetku. Od pete ponovitve dalje pa vedno lažje.

Če bere tole kakšen astmatik mu polagam na srce: poskusi s tekom in ne ustraši se pri prvi težki sapi. S treningom boš telo utrdil, tudi pljuča. Za vsak slučaj pa imej pri roki zdravila, ampak vredno je poskusiti. Mene je tek skorajda pozdravil.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA