A ship in the harbor is safe. But that’s not what ships are built for.
—Anonymous
Nobody climbs mountains for scientific reasons. Science is used to raise money for the expeditions, but you really climb for the hell of it.
—Sir Edmund Hillary
..... tole je pisano meni na kožo. Pa vendar! Sčasoma ugotoviš, da ne moreš biti "free" in imet urejeno družinico, srečne otroke, službo, ki te zadovoljuje, končat faxa... in da ne bi trpeli tisti, ki si tega ne zaslužijo. To je tako kot tista o dveh zajcih ki jih loviš hkrati.... in oba izgubiš . In potem ugotoviš, da se je treba nenehno truditi, da ostaneš na "pravi" poti... eni se trudijo in zraven kaj posebej ne razmišljajo, pa tudi uživat pozabjo. Drugi mal preveč uživajo, pa se mal premal trudijo. Tretji pa mislijo, da se v življunju sploh ne smejo truditi, ker potem ne morejo biti srečni (in teh je veliko)! In pol uživajo v tem, da uživajo.... dokler traja.
Občudujem pa tiste, ki znajo uživati življenje in urediti stvari tako, da imajo red na drugih področjih (ki so za njih pomembna). Fotr, zdi se mi, da je tebi uspelo in te kar občudujem. In ne samo to, pot je bila zelo trnava. Verjamem, da take preizkušnje iz človeka naredijo ali zmagovalca ali poraženca. Eni se zlomijo in jokajo ob svoji nesreči do konca svojega življenja, drugi pa postanejo kot Fotr
In kar se tiče teka, ki zavestno postaja pomemben del tudi mojega življenja: tečem zato, da se fizično utrudim in psihično sprostim. Tečem zato, ker tako spet najdem stik z naravo in s seboj. Včasih tečem težko.... in le volja me obdrži na cesti. Včasih se komaj spravim od doma.... in le odločenost, da bom zadevo speljala do konca mi obuje superge. Tek je enkratna priložnost za krepitev lastnosti, ki mi v tem svetu polepšajo in olajšajo življenje (močna volja in vztrajnost na včasih težki poti). Tečem zato, ker vsakič dosegam nove zmage (pa tudi poraze) nad sabo, ki me ženejo naprej in mi dajejo občutek, da ni pomembno, da nikoli ne izgubiš, temveč da vedno znova najdeš pot nazaj na vrh. In ljudje, ki tečejo zaradi podobnih stvari in ki uspejo to početi leta in leta.... so zame zmagovalci. Ali kot je rekla dr. Nada Rotovnik Kozjek "lepi ljudje". In tale TF je pravi zbor slovenskih lepotcev in lepotic
Ursa
PS: Ja, vačsih je kar težko razkrit svojo dušo tkole na računalniku! Vedno sem razmišljala, kakšen pogum je potreben, da pesniki izdajo svoje pesniške zbirke, slikarji razstavijo svoje slike, kiparji kipe. To je vse tako zelo osebno... ampak a si kdo predsatvlja življenje brez pesmi, knjig, slik, filmov.... vse samo dokumentarci? Jaz si ga niti nočem
Ursa