Tekaški forum

Kako komentirat tako zgodbo?
Verjetno moraš nekaj takega enostavno doživeti

http://www.adventure-sport.net/index.ph ... =60&rid=16

Zanimivo se mi zdi, da Kitajska po mojem naredi največ svetovnih superg, sami jih pa ne uporabljajo. Mi pa delamo celo znanost iz tega (superge glede na težo tekača, glede na teren, glede na vremenske razmere, blaženje, odriv, pene, geli, širina, barva, model, proizvajalec,...), da ne govorim še o drugi opremi (razne ure, majce, hlače, mp3 playerji, posebne nogavice,...). Potem se človek vpraša ali je v vsej tekaški opremi fora le biznis, ali so to dejansko naše koristi. Sam si seveda ne predstavljam, da nebi tekel v tekaških supergah, ker sem pač tako navajen. Vendar po drugi strani bi pa moralo biti iz evropskega stališča 3/4 Kitajcev ali še več, ki so se udeležili tega maratona poškodovanih, pa dvomim, da je tako.

Vsak Kitajec, ki bi prišel na katerikoli evropski maraton v takšni opremi bi bil car, ker bi bil po mojem edini.

Drugače pa menda tudi v Sloveniji obstaja neko društvo ali nekaj podobnega, ki se ukvarja z bosim tekom.

tae napisal/-a:Zanimivo se mi zdi, da Kitajska po mojem naredi največ svetovnih superg, sami jih pa ne uporabljajo. Mi pa delamo celo znanost iz tega...

mi ne. znanost dela industrija in njen marketing. mi ji le sledimo kot ovce.

ma ne vem, jaz sem tej zadevi malo opustil slediti. Trapasto se mi zdi, da kdo sploh ne gre na tek če nima garmina, ipoda, tanajnovejših superg (opažam da sploh ni bistveni razlik med starejšimi modeli samo malo designa), gelov,...

Pri sebi opažam, da se najbolje sprostim ko tečem brez ure, brez vsega, z enimi pocenimi copatami in ko prehitim enega ko je z vsem oborožen.

dejstvo je, da je bistveno človekovo telo in ne oprema. Na srečo.

Junc, popolnoma se strinjam s tabo in ostalimi.

Še pred petimi, šestimi leti skorajda nisi dobil tekaških copat, da o tekaški opremi - tekstilu ter razni elektroniki ne govorimo.
Sama sem včasih tekla v čisto navadnih supergah - najcenejših, ali pa kar špagarcah. Pa kakšne pajkice - če je bila trenirka je bila že ok, največkrat mi je moja mama naredila nekakšne športne hlače za pozimi pa volnen pulover hand made pa smo šli. Polet pa kratke hlače pa bombažna majca, adijo! Srečno!
In vam povem, da imam že poln kufr te šminkerije, ko je oprema že skoraj važnejša kot sam tek.
Smešno se mi vidi tekač v super opremi ves v žicah, teče pa kot bog pomagaj - pa to naj še bo - hodi ali pa se dejansko kaže in postavlja, ker je tek pač postal in. Sama šminkerija!
Zadnjič, ko je bil dež, sem našla v omari eno staro PVC trenirko (kot kakšen anorak), nagravžno za pogledat - ta mala je bla čimbolj za mano in ves čas se je krohotala, pa sem šla parkrat v njej tečt in je SUPER. Krasna za v dež, škoda je ni pa čist vseen mi je kakšna sem. Briga me! Zgledam menda kot cestni delavec - in kot praviš Junc - užitek je popoln, ko prehitiš kakšnega tipi topi zadnji sezonski modeli in tekaške jakna ala bog pomagaj

IN SEVEDA: BRAVO KITAJCI !!!

Ko sem se na sežanskem krogu poganjal tja gor proti Orleku in je pihalo burjasto da se mi je v laseh delala skorajda zmrzal, sem pred seboj ugledal dekle svetlih las in debele zadnje plati, ki se je še komajda vlekla po onem klancu tja gor, ravno iz asfalta na makadam je šlo. Na njej najbolj sočno izbrana tekaška oprema, usklajena barvno od tekaškega traku, pa majice in še ene majčke za čez, hlače enako barvno skomponirane in tekaška obutev takisto. Še vezalke je imela s tistim vzorčastim, kar je imela na oblačilih, oplemeniteno in popolnost ji je zjebal le čip na nogi, ki ni bil oranžno sivkaste tekaške sinfonije. Ma vam rečem, prav nagravžno je štrlel iz njene popolnosti. Pa se je potem teti, ravno za njo sem hropel in se poganjal naprej, začelo dogajati. Kar obrnila se je in začela teči z njeno odebelitvijo naprej. Opa stari!, sem si rekel in se z zanimanjem zazrl vanjo, saj sem menil, da ima poleg krasne opreme še krasno kondicijo in nadvse krasno tehniko, pa je potem se izkazalo, da je bila sama en velik, prebogato poplačan tekaški kič, ki se je zadnje kilometre do cilja sprehajal peškoračno in ne tekaško napredno. Čas, vsaj tako sem opazil, medtem, ko sem se že oblačil v cilju, je imela tak, kot da bi vmes opravila vsaj en ali dva poscanka, če ne celo kompletnega posranka.
Ja, vam rečem, tole je hec s tole našo opremo. Sam sem lani kupil v Hoferju najbolj poceni tekaške dolge hlače in jakno, pa vam povem, je fino. Za poleti imam neke hlače nedefiniranega proizvajalca in od mojega kolega Dušana sem si priprosil eno izmed Adidasovih majic, ki jih je nosil, ko je ubiral pot prek ZDA s tekom sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Tekaška obutev je pa nič posebej ekstravagantnega in predvsem nič posebej dragega. Kaj kmalu sem pogruntal namreč, da lahko tiste silne evre za opremo ali položim v športni štacuni na pult ali pa si jih povsem tanko zarolam in nekam vtaknem, tekel ne bom nič bolje. Glavo je treba imet na ramenih pod pravim kotom in na riti kakšno cunjo, ki zakriva najbolj občutljive dele človeške anatomije, pa gre. Le za eno stvar sem si dejal, da bom, ko bo tale, ki ga imam, krepnil, odštel pri Palčku Vukotiču na Bledu tistih nekaj evrov več, saj me je na sežanskem tekanju pogumno branil pred udari burje: Craft z dolgimi rokavi. Zakon. Pa dolge gate imajo tudi, sem jih že sporbal na picikelnu. Ampak bi težko dejal, da je to šminkarija, ker je zadeva funkcionalna in jo uporabljam tako pri teku kadar piha ali dežuje kot pri hokeju, ko mi služi za vmesni člen med mojo kožo in zaščitno opremo. Da je pa to nekaj najbolj preznojenega, kar imam od športne opreme, je pa tako ali tako samo po sebi razumljivo.
sicer pa sem oni dan sam pogledoval po športnih štacunah za opremo, ker me je firbec gnal kot bi bil najbolj opravljiva tercijalka iz Sela pri Žirovnici. Kaj sem ugotovil? Da bom šel v Hoferja ali Lidlna, ko bodo imeli kakšno majčko al pa hlače, če bom seveda to potreboval. Ampak ker sem na svojo zunanjost ne preveč šminkersko dodelan, je prav vseeno, če še tekaške opreme nimam tako dodelane. Tekel pa bom še. O, to pa!

Zdaj, ko tole berem imam pa res slabo vest. Še posebno ker sem pred dnevi kupil pregrešno drage tekaške copate. Ampak do sedaj sem jih kupoval na razprodajah in ko sem jih kupil za bagatelni denar me ni bolela glava, ampak noge. Enkrat me je štihalo v stegnu, drugič se je vnela pokostnica, pa v kolenu je voda žlobudrala, gležnji so klecali in sem si rekel, da moram pa ene orenk tekaške čevlje kupit, da ne bo vplivalo ne na bolečine, ne na brzino, ne na razdaljo. Zato sem jih kupil takoj od prve. Vprašal sem v prvi trgovini, če imajo številko 46, pa mi je prinesel Reebok Trinity, pomeril sem jih, pasale so kot ata na mamo, počutil sem se kot v velikanovih škornjih in sem se že videl, kako bom tekal čez hribe in doline in delal korake miljo dolge. Vzel jih bom, sem si rekel in prodajalec je kar debelo gledal, da sem se tako hitro odločil za tako drage copate. Če mi pa pašejo.
Drugače je pa Hoferjeva oprema kar dobra, tako zimska kot letna. A pred leti sem se tudi pregrešil, ko sem za tek na Socerb potreboval, kupoval in kupil tekaške hlače.
Drago sem jih plačal, ampak sem jih kupil, ker take velikosti riti in trebuha in obenem pravilne dolžine hlač je pa res težko uskladiti. Še danes mi služijo, ko se poganjam po bližnjih in daljnih poteh. Ampak k temle Reebokcam Trinitkam bodo pa prav pristajale. Samo kaj, ko bomo spet kmalu nosili ta kratke hlače. Hoferjeve so že pripravljene. Kot stokilaš ne morem biti preveč izbirčen, še posebno če so še noge velike. Naj bo drago ali poceni, samo da lahko nase zvlečem, da me ne tišči, da ne dobivam žuljev in da med tekom lahko sanjarim. Pa tudi to, da bo na vrsti letna oprema je fajn. Ker vemo, da se bliža pomlad in poletje, pa tako naprej.

mojA napisal/-a:Junc, popolnoma se strinjam s tabo in ostalimi.

Še pred petimi, šestimi leti skorajda nisi dobil tekaških copat, da o tekaški opremi - tekstilu ter razni elektroniki ne govorimo.
Sama sem včasih tekla v čisto navadnih supergah - najcenejših, ali pa kar špagarcah. Pa kakšne pajkice - če je bila trenirka je bila že ok, največkrat mi je moja mama naredila nekakšne športne hlače za pozimi pa volnen pulover hand made pa smo šli. Polet pa kratke hlače pa bombažna majca, adijo! Srečno!
In vam povem, da imam že poln kufr te šminkerije, ko je oprema že skoraj važnejša kot sam tek.
Smešno se mi vidi tekač v super opremi ves v žicah, teče pa kot bog pomagaj - pa to naj še bo - hodi ali pa se dejansko kaže in postavlja, ker je tek pač postal in. Sama šminkerija!
Zadnjič, ko je bil dež, sem našla v omari eno staro PVC trenirko (kot kakšen anorak), nagravžno za pogledat - ta mala je bla čimbolj za mano in ves čas se je krohotala, pa sem šla parkrat v njej tečt in je SUPER. Krasna za v dež, škoda je ni pa čist vseen mi je kakšna sem. Briga me! Zgledam menda kot cestni delavec - in kot praviš Junc - užitek je popoln, ko prehitiš kakšnega tipi topi zadnji sezonski modeli in tekaške jakna ala bog pomagaj

IN SEVEDA: BRAVO KITAJCI !!!

jaz pa rad tečem v "žicah"in mi je ravnotako vseeno kaj si mislijo-te o meni....in tudi moj stil je bogpomagaj.....
in dejstvo je tudi , da kadar je vprašanje tekaške opreme, smo skorajda vsi kot otroci ko dobijo priljubljeno igračo......
....in ne zdaj vsi govorit kako poceni kupujete....
lp bor
ps: he he

Kdor ima naj da,kdor pa nima.....tečt se da tako ali drugače samo da je luštno




TEK JE EN SAM VELIK UŽITEK

Sam bi dejal, da so najvežnejši del tekaške opreme edino dobri tekaški copati. In do tukaj lahko rečemo, da je tek poceni šport. Vse ostalo je v bistvu nadstandard, ki je lahko za nekatere tudi nebodigatreba.

Tehnika in tehnologija pač gre naprej pa če to hočemo ali pač ne. Lahko si samo izberemo, ali bomo to uporabljali ali pač ne. Seveda pa lahko ima pri nabavi teh dodatkih velik vpliv tudi denar, ali pa razum. Kakor za koga pač!

Junc napisal/-a:ma ne vem, jaz sem tej zadevi malo opustil slediti. Trapasto se mi zdi, da kdo sploh ne gre na tek če nima garmina, ipoda, tanajnovejših superg (opažam da sploh ni bistveni razlik med starejšimi modeli samo malo designa), gelov,...

Pri sebi opažam, da se najbolje sprostim ko tečem brez ure, brez vsega, z enimi pocenimi copatami in ko prehitim enega ko je z vsem oborožen.

dejstvo je, da je bistveno človekovo telo in ne oprema. Na srečo.

Se delno strinjam. Tudi sam sem bolj komot, čim manj mam vsega na sebi, vedno mam seveda uro, pa povečini tekaška sončna očala, drugo pa mi je vse odveč, še merilec utripa recimo, poleti pa velikokrat tečem tudi brez majice. Vedno pa tečem v dobrih copatih, čuvam noge,hehe.