Tekaški forum

Kdaj veš da si zasvojen s tekom? Kakšni so znaki obolenja

Hmmmmmmmmm. Tisti dan, ko ne moreš it na tek, si ves siten in celi čas se ti po glavi mota "reorganizacija" dela in obveznosti in časa. Ob devetih zvečer obupaš nad "izgubljenim" dnem, ob pol destih pa zbereš zadnje atome energije in vseeno tečeš.

No, simptomi so najbrž pri različnih ljudeh različni )))

Se čist strinjam s Hano....tudi takrat ko bi mogel delat pavzo, greš tečt al pa vsaj kej druzga napornega počet....

Ampak če to dovolj redno izvajaš prideš do tega, da imaš potem velke probleme s koleni kokr jst....pol te pa zasvojenost mine, ker pridejo na vrsto bolečene.....ampak vse se da...

... in potem tako počasi naprej, pa je kar naenkrat preteklo 15 let ...

Lp, zlopi

... in ko vidiš kakšnega tekača, ti pa se pelješ mimo, dobiš prav otožen izraz na obrazu...

...pa, ko je tako lepo vreme in ti sediš v pisarni... in smukneš na TF, da si deležen vsaj malo tekaškega duha

Ali pa zunaj gledaš dež in čakaš tisti trenutek da vsaj malo poneha padat. Nato hitro smukneš v športno opremo in ven, itak slej ko prej spet pada ko si zunaj ampak za to ti je vseeno. Samo da opraviš namenjen trening pa četudi prekle padajo

iverson napisal/-a:Kdaj veš da si zasvojen s tekom? Kakšni so znaki obolenja

Dobro vprasanje.

Po mojem ko se drugi zivljenski izzivi podredijo teku.
Tukaj pa smo razlicni. Vsak ima verjetno razlicne moznosti koliko lahko podredi? Sluzba, obveznosti doma, ostale stvari ki si jih clovek veseli oz. aktivnosti?

Ampak konec koncev clovek je rojen za ustvarjalnost in vsakemu cloveku je dan dar izrazanja te ustvarjalnosti na njegov nacin.

Tako da...zakaj tek ne bi bil nacin izrazanja.

Menda obstajajo indijanska plemena v Južni Mehiki ( oèitno bo treba organizirati eno strokovno eksurzijo tja ) ki še danes vse aktivnosti izvajajo v teku. Ne uproalbjajo drugih logistiènih sredstev. Seveda so to drugaèni tereni vsekakor pa je zanimiva in vznemirljiva ideja: da bi bil tek èlovekovo naravno stanje. Saj ni tako neumna. Konec koncev je tudi zdravje vèasih bilo naravno stanje. Potem so nas Pasteur in za njim medicina in farmacija zaèeli uèiti drugaèe. Ampak vendarle...

Tako da ta zasvojenost s tekom...velja res pri sebi razèistiti.

Dejstvo je da v takem svetu tukaj in zdaj s tekom ne moreš ustvarjati dodane vrednosti. Ampak vprašanje je kam se bo ta ekonomija še morala prilagoditi ( malo provokativno in v šali )?


Sicer pa literatura govori o dnevnem balancingu - vsak dan je zase dan ? Èe ti okolišèine dopušèajo: Run and Enjoy!

tek_v_snegu napisal/-a:
D
Menda obstajajo indijanska plemena v Južni Mehiki ( očitno bo treba organizirati eno strokovno eksurzijo tja ) ki še danes vse aktivnosti izvajajo v teku. Ne uproalbjajo drugih logističnih sredstev. Seveda so to drugačni tereni vsekakor pa je zanimiva in vznemirljiva ideja: da bi bil tek človekovo naravno stanje. Saj ni tako neumna. Konec koncev je tudi zdravje včasih bilo naravno stanje. Potem so nas Pasteur in za njim medicina in farmacija začeli učiti drugače. Ampak vendarle...

Ta teorija že obstaja, namreč da sčasoma naravno gibanje izgubimo in se ga moramo ponovno naučiti. Če pogledaš otroka se v resnici skoraj nikoli ne giblje drugače, kot tako, da teče. Redko vidimo otroka hoditi, celo prvi koraki so pravzaprav tek, čeprav takrat menimo da gre zgolj za lovljenje ravnotežja.

hana napisal/-a:Hmmmmmmmmm. Tisti dan, ko ne moreš it na tek, si ves siten in celi čas se ti po glavi mota "reorganizacija" dela in obveznosti in časa. Ob devetih zvečer obupaš nad "izgubljenim" dnem, ob pol destih pa zbereš zadnje atome energije in vseeno tečeš.

No, simptomi so najbrž pri različnih ljudeh različni )))

To je pa tako napisano kot bi me že poznala . En dan v temu nisem šel zjutraj tečt pa sem bil cel dan čisto na koncu. Zaspan, tečen, len, ko sem proti večeru odtekel pa sem bil čisto drug!

Boljše droge ni...vidim da smo vsi na istem!! Moj moto je itaq "Trpljenje je užitek"to ti da lahko samo gorski tek..občutek na vrhu gora je nor in ni primerljiv...seveda se vse vrti okol teka recimo kaj za praznike..it na 1 al 2 tekmi in kako družino logistično spravot gor da navijajo zate in da so zadovoljnji (jst sem itaq :lol)..priznam je nekaj egoizma..pa takoj mine ko sem spet na terenu...rabiš ga pa vedno več oz. vedno bolj naporne...sočustvujem za kolena men pomaga smrekova mast prof. Konca iz naklega...že 14 let za vsako poškodbo isti recept debel namaz folija in nekaj dni ponoči...pomaga 100%!!

Uživajte in se drogirajte

Zasvojenost s tekom je od vseh zasvojenosti verjetno ena najbolj koristnih, ima pa kljub temu tudi svoje slabe strani. Zaradi egoizma, ki ga prinaša s sabo zasvojenost posledično trpi družina, proračun...V kombinaciji z (pretirano) ambicioznostjo lahko zasvojenost pripelje do poškodb ali pretreniranosti in se sprevrže v svoje nasprotje.
Zato nasvet: vse kar počnete, počnite z občutkom za pravo mero in veliko mero potrpežljivosti, z veseljem in ne kot obveznost (kar pri stremljenju za boljšimi rezultati hitro lahko postane)...