Tekaški forum

Kaj naredit, če ti zmanjka motivacije. Moj primer: tečem 3 leto, dve leti super, napredek, PB-ju, sedaj pa konec, kar nekako ne gre več. Preprosto tudi trening ni več to, kar močim se. Saj grem rad tečt ampak kar nekaj manjka. Kako to premagat? Kaj spremeniti?
Naj pustim vse skupaj in tečem še za dušo nekaj časa? Ne vem, je to pretreniranost?
Dejte mal pomagat, ker se mal blesavo počutim.

Ojla!

Jest ti predlagam da se prklučiš kaksni skupini tekačev in začneš redne treninge v skupini, po možnosti, da te ima kdo pod kontrolo...tko dobi laufanje novo dimenzijo...nova družba, motivacija pri treningih ni primerljiva s tisto ce trening izvajas sam...te potegne in koncentracija je veliko večja...

Junc!
Če, bi lahko bi ti posodil malo moje motivacije, ker se moram večkrat na teden zelo brzdat, da ne treniram preveč , ker mi je predvsem v teku že večkrat v zadnjih nekaj letih to prineslo pretreniranost in kasneje poškodbe, ki so vse bile "pasme" sindromi, kar pomeni, da je bilo zdravljenje zelo dolgotrajno...
No, toliko o meni, kar se pa tiče tvoje motivacije, pa mislim, da je glavni problem postavljanje ciljev, moraš si postaviti cilje oziroma vsaj 1 cilj. Če ni zdravstvene narave, potem je to druženje (najdi si kakšno skupino) ali pa mogoče tekmovalni cilj (ki je za moje pojme najboljši , saj ti ne pusti, da bi počival preveč...) Pri tekmovanjih, pa seveda ni najboljše, da tekmuješ samo z drugimi (kar recimo meni, eni dopovedujejo že zelo doooooolgo , pa še vedno ne morem iz svoje kože), ampak je bolje, da tekmuješ sam s seboj, da izboljšaš svoj PB na določeni razdalji, ali izboljšaš tehniko, ali mogoče dodaš še kakšen šport, recimo kolesarjenje in se udeležiš kakšne tekme v duatlonu itd...
V glavnem poskusi razmišljati pozitivno, mogoče preberi kakšno novo knjigo ali revijo o teku ter se na tak način poskušaj vzpodbuditi k ohranjanju treninga teka...
Pa, da ne bom predolg, verjetno obstaja še veliko načinov kako ohraniti motivacijo, pa bodo ti verjetno še drugi forumovci napisali kaj o tem...
Upam, da boš ostal v teku in se vidimo na kakšni tekmi oziroma prireditvi...

Lp!

Junc napisal/-a:Kaj naredit, èe ti zmanjka motivacije. Moj primer: teèem 3 leto, dve leti super, napredek, PB-ju, sedaj pa konec, kar nekako ne gre veè. Preprosto tudi trening ni veè to, kar moèim se. Saj grem rad teèt ampak kar nekaj manjka. Kako to premagat? Kaj spremeniti?
Naj pustim vse skupaj in teèem še za dušo nekaj èasa? Ne vem, je to pretreniranost?
Dejte mal pomagat, ker se mal blesavo poèutim.

Pa si razgradil kaj te muci?

1. ali je to ker pri rezultatih vec ne napredujes
2. ali je to enolicnost treninga - trase, ista razdalja, ...?
3. ali imas se odzadaj kaksne pritiske ki jih potiskas podzavestno vase
pa te blokirajo pri odlocitvi za tek
4. ali pa mas vse pocisceno pa se ti preprosto ne DA
5. Kaksna ydravstvena tezava ki sicer ni ocitna ampak vendarle
sproza kaksno podzavestno blokado


Sicer pa si lahko trening naredis zanimivejsi.
Recimo kombinacija kolesa in teka. Delas neke zanimive ture.

ALi pa malo odsaltas tek pa presaltas malo na kolo pa kaksno plavanje.
Potem pa bo tek zopet zadišal ( cross-training ).

Lahko pa te potegne tudi druzba oz. skupina ki se drzi reda.
Torej vsak teden ob nekem dnevu...

Tako je motivacija od zunaj potem pa ze clovek malo zakoplje...


Lahko pa se preprosto prepustiš bo se že uredilo in bo motivacija prišla sama po sebi.

tek_v_snegu napisal/-a:ALi pa malo odsaltas tek pa presaltas malo na kolo pa kaksno plavanje.
Potem pa bo tek zopet zadišal ( cross-training ).

Tole je mene potegnilo naprej. Bilo je dovolj, da sem po dolgem času spet 2x šla na tae-bo namesto teč in je bil naslednji tek spet pravi užitek. Najprej sem mislila tek opustiti za kakšne tri tedne, ker mi je bil vsak korak kar naekrat muka, pa sem po kot rečeno že po dveh poskakovanjih totalno pogrešala tek. Zdaj delam oboje in bom, doker bo šlo in mi bo oboje v veselje. Potem se bom pa kaj drugega morala spomnit...

Kaj pa, Junc, če si enostavno prekurjen? Tamle vidim, da kot za svetovni rekord gradita hišo - če tudi treniraš takole na oštro in v natančno odmerjenih dozah, si morda res prišel do neke meje, pri kateri velja uporabiti malo previdnosti.
Kot pravijo drugi: zamenjaj drogo, poskusi kaj drugega, konec koncev lahko tudi poskakuješ zraven na otroškem igrišču.
Morda porabi kak teden samo za lahkotno iztekanje, potem pa razbij trening na intervale, na klance in fartlek, pa bo.

Ja, kar hudo. Gledam mojga, kako ga mineva. Sej gre, samo ga moram skor zvleč do vrat pa obut v superge. Pol pa kr gre. Pravi, da se je naveličal trase, ker več ali manj tečeva po istem terenu, 10 let al pa clo 15 let z manjšimi popravki.
Povrh tega ni zadovoljen z rezultati, ne napreduje. Ne vem, kaj naredit, če bom preveč težila pa ga silila v tek ne bo dobro, ker se po ukopal kot mula.
Upam, da mu bo garminček,ki ga je doibl za rd pomagal. Sedaj "križariva" in se mi zdi da je mogoče majčkeno bolje. Še kakšen nasvet?

junc, kljub temu da smo na tekaškem forumu, ni nujno da ostaneš pri teku. Morda moraš zamenjati šport. Če pa želiš vztrajati pri teku, naredi tako, da bo od sedaj dalje vse drugače, s tem boš razbil monotonost in obstaja možnost, da ti bo tek postal spet zanimiv in ne dolgočasen. Moji konkretni predlogi:

- Teci drugje, kot si do sedaj
- Morda je potrebno teči manj pogosto in takrat z večjim užitkom ali pa večjo intenzivnostjo, odvisno kaj želiš
- Spremeni strukturo posameznega treninga, naj tek ne bo le tek, ampak enkrat pojdi tečt za sprostitev npr. z MP3jem in se posveti glasbi, drugič se koncentriraj na dihanje med tekom, naslednjič misli na tehniko teka, naslednjič pojdi na čas in se štopaj, spet naslednjič na odštevanje časa nekaj časa počasi, nekaj časa hitro, idej je še veliko, prepusti se lastni domišljiji
- Teci po različnih podlagah in na različnih terenih
- Morda si izberi kakšno nenavadno uro treninga, ena posebna izkušnja (npr. zjutraj pred službo, ali pa zvečer ob 22h). To naj bi bilo le občasno za razbijanje monotonosti.

Če v mislih ne veš, ali bi še tekel ali ne, ti predlagam da 14 dni nič ne tečeš in boš videl ali te bo vmes prijelo, da bi spet začel ali pa ne. Tako boš dobil odgovor na dlani.

Ma kaj pa vem. Sej tečemo v četrkih skupaj s TF, menjam trase, ne tečem skoz isto. Motrda sem le malo prekurjen, od hiše, pa to. Ne vem, sej k teku grem rad, ni panike, sam nikamor ne gre. Čas je kr nekej. Morda sem letos prehitro dosegel cilj (PB v Sežani).
Bo treba cilj za LJ naredit in se lotit sam za to. Pa sploh, tole poletje tud ni zame, čist prevroče.

Če človek pogleda, koliko časa si zadnje čase porabil za hišo bi lahko rekel, da je odgovor preprost. Mogoče potrebuješ nekaj časa čistega počitka, nato kakšen aktiven počitek (kolo, plavanje, sprehodi...), mogoče pa samo malo sproščanja še ob kakšnem risanju slik

Podobno kot vreme, sem ti hotel tudi jaz predlagat. Mogoče popoln odklop teka za neko ( daljše ) obdobje. Mogoče ker ene dva meseca. Pa potem novim zmagam naproti.

Pa še to - mi smo stabo - pa mogoče ne samo na PB-je tečt.

Drži se

LP

Jaz kot kolesar sem imel to krizo ,ko sem se spravil na kolo sem šel in naredil določen trening ,toda brez volje brez prave motivacije........in kaj narediti.
Ker sem po duši kolesar in zelo rad tečem,jah nič ,povežem vse skupaj.Vzamem ruzak ,notri dam superge,se s kolesom odpeljem nekam kjer še nisem bil in tečem po neznanih poteh z mp3 v ušesih in uživam tako kot še nikoli in imam volje in motivacije da je kar joj,sam sebe moram bremzati da imam vsaj en dan prosto.................no moja izkušnja in moje mnenje!!!!
lp uživej in upam ,da te mine vse skupaj!!!!

lp c

Junc napisal/-a: Ne vem, sej k teku grem rad, ni panike, sam nikamor ne gre. Čas je kr nekej. Morda sem letos prehitro dosegel cilj (PB v Sežani).
Bo treba cilj za LJ naredit in se lotit sam za to. .

vidm da ti je cajt zlo pomemben...tle ti lahko pomaga, kot sem ti reku, kaksen izkusen tekac. ce se ti je ustavl bos mogu preit na kaksne druge metode treninga.zame je recimo treniing pri Kogoju res tisto ta pravo in se enkrat bi ti rad omenu da se tece v skupini in to 3x tedensko.pa pove nam kaj in kako in pičmo in je zabava in dobra družba in v koncni fazi tudi ura kaze iz dneva v dan manj sekund...

Hmmm, Junc, ne vem kaj lahko pametnega še dodam k temu, kar so napisali že moji predhodniki... večinoma se strinjam z napisanim!

Napredek je na začetku hiter in občuten, ko dosežeš nek nivo pripravljenosti, je res, da je to težje in počasnejše, vsaj kar se rezultatov tiče. Pred kratkim sem primerjala svoje dosežene čase na istem teku dve leti zapored...razlika je bila cele 4 sekunde Hecno in zanimivo! Ni napredka, bi lahko rekla....

Če si se zasičil s tekom, poskusi v svoj športni urnik vključiti še druge oblike rekreacije (kolesarjenje, pohodi v hribe). Meni osebno je to super, saj se enoličnosti hitro naveličam. Hkrati pa tudi z drugimi oblikami rekreacije lahko uspešno vzdržuješ dosežen nivo tekaške pripravljenosti (če ti je to pač glavni cilj), kar sem sama že večkrat preizkusila ob tekaških pavzah, ki so bile posledica poškodb. Mogoče za daljše tekme potem zmanjka kak tekaški kilometer več v nogah. Skratka, skušaj si popestriti športni urnik, menjaj trase tekaških treningov (zakaj misliš, da sem že večkrat prišla tudi na Brdo ), poišči družbo, ki te bo znala motivirat za trening, ko se ne boš znal sam, predvsem pa skušaj vedno uživati v tistem, kar počneš Predvsem pa počni to zase Da se "preganjaš" na silo, nima smisla. Tudi počitek je pomemben in včasih je lahko to najboljši "trening".

Ja, in CILJ! Prvi in glavni naj ti bo uživanje v teku in vsem, kar je povezano z njim. Če pridejo s tem tudi dobri rezultati, s katerimi si/boš zadovoljen, še toliko bolje Vedno in povsod bodo nekateri, ki bodo boljši od tebe...ampak najpomembnejša zmaga je dobro počutje in užitek v zavedanju, da si nekaj koristnega storil zase!

Krize pa imamo kdaj pa kdaj vsi, zaradi takih ali drugačnih vzrokov, ampak čas nekako vse postavi na svoje mesto! Verjamem, da boš tudi ti kmalu spet našel pravi motiv. Brdo čaka!

Hojla, Junc. Malo si me prehitel - sem skoraj hotel podobno temo odpret.
Tudi jaz ne tečem že cela dva meseca, takšna pavza prvič v 5 letih teka, je pa res, da sem prisiljen vanjo... Saj ti v bistvu ne morem pomagat, ker imam sam - skoraj že podoben - problem.

Torej, kaj se je dogajalo? Prvi del tvojega pisanja velja tudi zame, skoraj copy-paste. Torej, veselje, kadarkoli, vedno bi več, PB-ji, zdravje služi itd...

Letos, na začetku sezone, postavim višje cilje... Maraton pod 2,50... treniram, baza, prijava v Linzu... Potem pa se je začelo: angina, prehlad, angina. Spuščam treninge, saj ne rinem skozi glavo. Komaj pridek k sebi, spet padem. Katastrofa, dokler se pač ne sprijaznim, da Linz in PB letos ne gresta skupaj. V tem času pa razmišljam: kaj hudiča se peham?! Za PB? Za koga? Vnuke? "Glej, dedi (eem, tole bo čez XY let) pa je tekel maraton 2,48", al kaj? Za slavo na forumu in redkimi prijatelji, ki jim ta cifra mogoče nekaj pove? Ma, brezveze... Preveč truda je potrebno vložit, včasih treningi bolijo, tako kruti so.... vsaj za nas smrtnike, ki delamo za dnar druge stvari, imamo familije, zidamo hiše ipd. In sem rekel - konec je! Pa ne s tekom, ampak s pehanjem. Kako lepo je brati npr. Fotra in njegova doživetja. S treningi (vem, da gre nekaterim med vami ta izraz hudo na živce, ampak to so dejansko treningi, to ni več rekreacija!) takih doživetij ni. Le redko še uživaš na teku, ker non stop razmišljaš, kaj je na planu, kaj ti bo plan sesulo (čas, bolezen, vreme...).

In rezultat tega razmišljanja: ok, bom laufal za veselje... Po enem mesecu (začetek maja) grem torej spet tečt... Bednih 6 km... Proti koncu me spet začne v grlu pečt, in to kljub dejstvu, da cel mesec nisem migal, da sem tri različne a-biotike dal skozi (katastrofa!), da sem imel veselje...

Sledi maj, nič teka, počutje OK (tj. ne bi mogel rečt, da sem bolan), in potem zadnjo nedeljo, lepo jutro - spet v copate... In spet: po cca. pol ure pekoče grlo. Užas, namesto da bi bil vesel, ker sem na laufu enga zajca videl, sem začel skoraj pič...rit, češ - a se bo to nehalo!? Naslenji dan zdravniku po napotnico za ORL, ker imam tega zdravilca dovolj, hočem, da odkrijejo, kaj za enga vraga imam v grlu, ki me peče takoj, ko se sluznica osuši... Heh, sem pa imel po tistih zadnjih 7 km tak musklfiber kot včasih po maratonu. Evo, vse je šlo k vragu, spet sem popoln začetnik. Kar je še mala stvar.

Ko eni predlagate tek v družbi: ja, zna pomagat. Imam srečo, če bi hotel, bi skoraj vedno koga našel (a, ne, Rok in Klatež? In ostali iz širše okolice..). Škoda mi je edino, da sem enega lepših mesecev (april + maj) moral spustit: zunaj se vse prebuja, jaz pa v tekaški bolniški.

Še ena ugotovitev: sicer sem cajt koristno uporabil, a ne bi mogel ravno rečt, da sem zaradi ne-laufanja imel nek višek... Obratno - lauf glih ne vzame toliko časa, da bi trpela familija, delo, karkoli. To velja tistim, ki se sprašujete, kako nabiti mesečnih 300 km ali več. Dokazano, nihče mi ni rekel, kak fajn, zdaj si pa ves naš, ker ne tekaš. Prej obratno.

Junc, sfiniširaj bajto (tudi sam kar nekajkrat ošvrknil hišo-šišo), laufaj za dobro voljo, bodi vesel, da te se seuvajo problemi, o katerih toži tudi marsikdo na tem forumu...

Tak, malo sem se olajšal, zdaj čakam na ORL in da vidimo, kaj za vraga nosim v sebi... Potem pa brezplansko novim "doživetjem na teku" naproti.

Drži(te) se!