Zadnje novičke

[vencelj]

Hvala za čestitke!
Pri maratonih pa ni velike izbire. Lahko ga tečeš v Ljubljani ali kjerkoli drugje, povsod je to mesto, asfalt in beton, (pre)visoke startnine, kvaliteten planinski zrak in vse ostalo, kar sodi zraven. Več let sem se uspešno izogibal LJ maratonu in še naprej bi se, če bi obstajala ALTERNATIVA. Preteči klasičen 42 195 m dolg maraton je postal sinonim za tekače, tako kot Triglav za Slovence. Ne moreš si sam odmeriti tiste metre, zalaufat štoparco, pa naj bo, kar bo. Zbrati moraš pogum, se upreti vsem predsodkom in odporu do že omenjenih materialov v okolici in ozračju ter se udeležiti enega od uradnih maratonov (pa naj bo, kar bo). Naj bo to Ljubljanski ali katerikoli drugi. Tako pač je (organizatorji znajo to izkoriščati in postavijo temu primerne štartnine).
Lani sem po več letih ponovno tekel 21-ko, letos sem se prvič odločil za 42-ko...
Spekter razmišljanja posameznikov je neverjetno različen, je pa zelo odvisen od perspektive gledišča: če o isti temi razpravljata tini iz Bežigrada v Ljubljani in vencelj izpod Ratitovca, bosta morala zbrati veliko modrosti, da bosta razumela način razmišljanja eden drugega .
S spoštovanjem,
Vencelj
se kdaj srečamo, če ne prej pa 28. oktobra v lublan !

[tini]

Spekter razmišljanja posameznikov je neverjetno različen, je pa zelo odvisen od perspektive gledišča: če o isti temi razpravljata tini iz Bežigrada v Ljubljani in vencelj izpod Ratitovca, bosta morala zbrati veliko modrosti, da bosta razumela način razmišljanja eden drugega .

Verjetno res. Sicer imam tudi sam rad planine in gorski zrak, samo kar se pa
teka tice mi je ravninski asfalt se vedno zakon .

Uzivaj, pa brez zamere

[vencelj]

Ni problema, se vidimo ,LP, vencelj

[Anina]

Kapo dol, res

Meni kot povprečni rekreativki so tvoji (doseženi) cilji sanje, zelo podobne tistim o zlatem jaguarju

Ker sem malo novejša na forumu, me zanima: koliko let treniraš, kolikokrat na teden in koliko časa traja en trening? Sprašujem zato, ker sem po letu in pol rednega teka prvič doživela pretreniranost in sesutje imunskega sistema in priznam, da me je pošteno Tek me je zagrabil, tekla sem 6x na teden po eno uro (10km)... potem pa 3 tedne počitka, zdaj poskušam vse početi z več glave V mislih imam plan, delno za že izvajam, pa lepo prosim, če ga kdo od prevejenih tekačev lahko komentira:
PON: 10 km teka, 1 h, makadam, ravnina
TOR: dvigovanje uteži (roke+noge), 30 min,
SRE: 10 km teka, 1 h, makadam, ravnina,
ČET: dvigovanje uteži (roke+noge), 30 min,
PET: 5 km teka, 30 min, makadam, ravnina,
SOB: 8 km teka, 1 h, klanec navzdol, navzgor, asfalt
NED: dan za počitek.
Seveda pred in po teku izvajam raztezne vaje, čeprav se mi kar mudi. Nimam nobenih bolečin v sklepih ali mišicah in jih tudi prej nisem imela.

Veselo nabiranje kilometrine vam želim.

[matej712]

@Anina - ali je šlo za pretreniranje ali zgolj za oslabitev imunskega sistema. Pri vsakodnevnem treningu je potrebno paziti tudi na prehrano (OH - nadomeščanje porabljene energije, B - za obnovitev mišic, mikroelementi - vitamini, minerali). Tvoj plan je sicer v redu, vendar se mi zdi, da tečeš vedno po istih progah. Poskusi kakšen tek zamenjati z peš_vzponom na bližnji hrib ali s kolesarjenjem.

@vencelj - tale tvoj plan je skoraj enak mojemu (razen prvi vikend septembra, ko sem planiral Vršič, pa sem šel raje na eno uživaško kolesarsko turo). Tudi po zaključku GP še ne vem, katerih tekem se bom udeležil - verjetno polmaratonov v Zg, Lj in Palmanovi.

[vencelj]

Anina, par odgovorov na tvoja vprašanja:
ponovno sem pričel teči (ne bom rekel trenirati, ker razen v pionirskem obdobju kot smučarski tekač pod taktirko Vinka Grašiča, nikoli nisem resno treniral po nekem programu) oz. tekmovati pred 12 leti, prvo leto 5 tekem, nato vsako leto več do čistega pretiravanja v letih 98,99 in 2000, ko sem nekajkrat tekel tudi po 3 tekme na vikend, v celem letu pa po cca.30 tekem. Takrat sem bil tudi naročen na revijo Vrhunski dosežek in nasploh sem se zelo obremenjeval z rezultati, teorijo treniranja... Tako sem prišel do drugega obdobja, ko se mi je vse skupaj zazdelo skoraj nesmiselno. Na tekmo sem šel in po par km odstopil itd. Leta 2001 sem tako šel na 5 tekem, od tega na eni odstopil, na teku trojk sem bil v ekipi brez rezultatskih ambicij...
Stvari sem začel gledati drugače, poiskal sem nove motive, vrnil sem se k preprostosti... Počasi so šle stvari na bolje, v letu 2002 sem bil že na 14 tekmah itd.
Koliko tečem? Premalo! Kot prvo, brez programa, kadar imam čas, kolikor in kar mi takrat najbolj paše. Primerjava zadnjih mesecev:
maj-trening skupaj 107km, tekme tri, skupaj 27km
junij- trening 4-krat, skupno 43km, tekme tri, skpaj 60 km
julij- trening 105 km (100km na morju), tekmi dve-21 km
avgust-trening 4-krat, skupno 73 km, tekmi dve-16 km
september do sedaj trening 0(NIČ)km, tekmi dve-55km.
Delo mi vzame veliko časa, bi pa v prejšnjem obdobju po težkem delu šel še na tek, sedaj pa vem, da bi bilo to samo nekoristno izčrpavanje brez učinka. Sem pa v službi cel dan na nogah in velikokrat se nabere nemajhno število stopnic...
Vzemi v razmislek tisto, kar je napisal matej, več o treniranju in krizah pa lahko dobiš v drugih temah tudi na tem forumu (splošna debata- Vodenje dnevnika, brez motivacije, KRIZA...; pa v literaturi...Dnevnik tekača itd.). Prebrskaj, pa se bo zagotovo našlo kaj uporabnega. Par nasvetov- ne preveč komplicirati, zganjati znanosti, tek je še vedno le prestavljanje ene noge pred drugo...Pomembno-počitek je pol treninga, znati se je treba tudi pravi čas ustaviti. In biti pri teku domiseln. Sam po sebi je lahko zelo monoton, zato ga moramo znati narediti zanimivega. Pa seveda, tek v družbi je veliko boljši.
Matej, se srečujemo na tekmah, pa si za kšno debato še nismo vzel časa. Na kolo pa nikoli ne grem, pravzaprav ga sploh nimam.
LP,Vencelj

[vencelj]

Z včerajšnjim krogom po trasi gorskega maratona štirih občin, ko sem v zadnjem, četrtem krogu spremljal tri kerlce, Martina, Slavka in Jocota (več o tem neverjetnem podvigu v posebni temi), mi je uspel povsem nepričakovan "presežek" v mojih planih !
Glede na to, da je LJ maraton pred vrati in sem že prijavljen za 42-ko, se bo treba počasi preseliti na cesto in še tam opraviti kak km.

[vencelj]

Zadeve zaenkrat tečejo lepo po planu .Črna točka- slab tek na Dražgoško goro- je že pozabljena, kaže, da je res šlo za vsoto tistih "petih ali šestih " hitro rešljivih razlogov in je bilo že takoj v nadaljevanju vse OK. Ptujska 21-ka, SAM 35, nepričakovani krog GM4O, uspešen 1.tek Gorenjskega glasa v Preddvoru in zaključek Gorenjskega pokala...

[vencelj]

V nalednjih dneh je pa spet kar nekaj lepih tekov, spet bo težka izbira: tek na Javorč (Žiri), dvorjanski tek, tek na Vodiško planino (vprašljiva cestna povezava, sicer me kar vleče), gozdni tek Brdo
Že jutri pa seveda Fotrov tek

[vencelj]

Fotrov tek je bil. Odlična zadeva- tek, družba; vreme je bilo postranskega pomena.
Kaj bom jutri, pa še ne vem. Očitno se bom odločal šele zjutraj. Ali pa v Škofji loki: skozi Kranj in Podbrezje v Kropo (letos na Vodiški planini še nisem bil) ali v LJ na Brdo. Ali pa kar nekam po svoje, tako, za trening oz. za svoje lastno veselje.
LP

[vencelj]

Z današnjim napadom na Vodiško planino (tisti klanci so predstavljali zelo učinkovito obrambo, pa mi je z gorenjsko trmo vendarle uspelo) sem večji del svojega koledarja zaključil, ostaja mi še pika na I. Zapisal sem K-24, nato pa prebavil malce zarečenega kruha in se prijavil za LJ 42-ko. Do takrat je še štiri tedne, zato bo dotedanje početje (kar se teka tiče) podrejeno pripravam na ta dogodek, pa vendarle preveč odvisno od vrste drugih dejavnikov, da bi si lahko zastavil točen program treningov in tekem do takrat. Očitno bo celotna zadeva bolj prepuščena naključju.
Lep pozdrav,vencelj

[vencelj]

Gorske teke imam na tehtnici: nekaj ukreniti za izboljašanje rezultatov (katastrofalni Dražgoška gora in Vodiška planina), ; ali prenahati z gorskimi teki (ali ne bi to pomenilo vreči puško v koruzo?).
Bržkone se bom odločil za prvo možnost (z nastopi na daljših gorskih tekih sem trenutno povsem zadovoljen, nenazadnje tudi z uvrstitvijo na TF lestvici, glede na število tekem...), vendar mi taka odločitev sama po sebi ne prinese odgovora, kako ukrepati.
Znana so mi dejstva:
prekomerna teža (glej podatke za fotrov tek)
sorazmerno hiter v ravnini, klanca se ustrašim, še preden ga vidim (negativen vpliv na psiho) in sem tudi temu primerno počasen
napredek si lahko zagotovim z načrtnim, v ta cilj usmerjenim delom (ali ne bodo potem trpela druga področja, pa bom spet imel razlog za tarnanje)
Kakšne so sploh lahko perspektive nekega, leta 1964 rojenega ravninskega tekača oz. gorskega hitrohodca (nordijska hoja?). Biti kolikor- toliko dober rekreativec. Veliko odvisno od časa, energije in volje, ki mu ostanejo po službi. Biti v službi od 6-ih do 14-ih in imeti popoldne čas za tek. Pa potem kombinirati, kje dobiti denar za položnice, pa da se bodo otroci lahko peljali v šolo, pokrivati vsakodnevne stroške...
To so že zadeve, na katere sem želel opozoriti pred časom v temi o zasvojenosti s tekom- zagotovo je to ena najboljših zasvojenosti, vendar so tekaški zasvojenci lahko težki egoisti in s svojo zasvojenostjo (egoizmom) uničujejo medsebojne odnose, družino itd. prav tako kot vsi drugi raznovrstni zasvojenci.
LP

[večno mlad]

Današnji ritem življenja je mene pripeljal do tega, da trenutno sploh ne vem, kdaj si lahko vzamem čas za svoj trening. Vsakodnevna vožnja v LJ in nazaj je ubijalska, časovno namreč. Ko prideš domov že letimo in vozimo otroke po njihovih dejavnostih. No potem pa pride vikend, ko je lepo, da je družina skupaj. Tudi to je treba upoštevati. Zato je dobro, da se začenja zimska sezona pohodov na Kališče, ko lahko zjutraj vstanem in pridem nazaj ko ostali še spijo in te sploh ne pogrešijo. Prideš domov, lepo skuhaš kavo, pripraviš zajtrk in družinska idila je popolna. Skoraj, zdaj pa namreč sledi še skupni družinski izlet v hribe. No tako je pri nas volk sit in koza cela. Se pa zavedam, da bi bilo za še boljše rezultate potrebno še malo potrenirati tudi med tednom. No ja odločiš se pač v glavi, kaj ti več pomeni. Špica ne bom nikoli, torej gre za uživanje v tekih, zame predvsem v gorskih in to je treba negovati. Takrat dam možgane na pašo, rezultati tekem pa so pa so s količino treninga tudi povsem zadovoljivi. Med tednom pa si daš v glavo tisti moto janezau, ki pravi, da je počitek pol treninga in je tudi glava pomirjena. Torej uživajmo takrat, ko lahko.

[Anina]

Vencelj,

hvala za tvoj izčrpen odgovor in nasvete. Sicer "hvala" z zamudo, ampak iz srca. Prebrala sem vse tvoje prispevke in Matejevega takoj, ampak vse skupaj mi je dalo misliti. Že kar nekaj časa se ukvarjam z vprašanjem: rekreativka ali kaj bolj resnega. Malce sem tudi firbcala okrog časov, hitrosti in dolžini tekmovanj. Zadeva je namreč taka: meni je 15 km preteči mala malca, ampak pri hitrosti 7 do 8 km/h. Tek na 10 km lahko pretečem s hitrostjo max 12 km/h, ampak dejstvo je, da sama najbolj uživam pri hitrosti 8 do 9 km/h in eno uro. Kar je hitreje ali daljše, mi ni več toliko v užitek. Ne vidim več okolice, ne razmišljam več o vsem, temveč čutim samo noge, razmišljam samo o cilju. Tega pa nočem. Meni je tek sijajen izgovor, da sem malce sama s seboj, da lahko razmišljam, načrtujem, iščem rešitve... Ker sem mama treh otrok, žena, zaposlena ženska in še gospodinja, mi je trikrat na teden po eno uro največje razkošje, ki si ga lahko privoščim. Predvidevam, da še vsaj 10 let ne bo nič bolje, tako da bom ostala uživačica-tekačica. Ko se mi bodo zjasnila vremena, se morda podam na vaše tekaške proge. Do takrat pa vas bom še naprej občudujoče gledala, vam iz srca privoščila najboljše in upala, da vas nekoč dohitim (prehitim?) .

Čestitke, Vencelj, še enkrat in veliko lepih tekov.

[vencelj]

Anina, hvala za čestitke in lepe želje!