Tekaški forum

Z vami bi rada delila izkusnjo teka izven domacega (tudi kulturnega) okolja. No, tek sam je sicer podoben temu, ki se ga grem doma, ampak s svojimi posebnostmi.

Istanbul je ogromno mesto (neuradno ima okoli 16 miljonov prebivalcev), Turki pa so (se posebej kar se teka tice) skoraj nepremicni... Velikokrat se mi zdi, kot da so svoje premike v zgodovini ze opravili- z veliko selitvijo izza Kaspijskega jezera in prihodom na tla danasnje Turcije tam v daljnem 11. stoletju. Ta veliki premik jih je stal toliko energije, da jim se do danes ni uspelo okrevati... zato pa veliko spijo, sedijo v senckah pod drevesi, pijejo caj in se cudijo svetu, ki se premika mimo njih... se posebej ce nosi tekaske copate in prav nesramno razkrite dolge zenske lase.

Ker sem tukaj ze par dni, se nisem mogla upreti ritualu, ki me vsakic znova poveze s sabo. Kot veliko tekacev, tudi jaz (doma) ponavadi tecem sama, a se mi je to tukaj zdelo preveliko izzivanje. Ker je tek cez dan (v tem letnem casu in na tej geografski sirini) totalno nemogoc, je edina moznost zgodaj zjutraj ali pozno zvecer (okoli 23h). Noci so (kar se spanja tice) peklensko vroce in se ravno najlepse zaspi proti jutru...teku potem preostane samo se tista urica pred spanjem.

Vceraj sva torej z mojo (zelo svobodomiselno) tursko prijateljico obuli copate, jaz sem na roko pripela se Polar, ter okoli 23h po nabito polni ulici, pocasi odsli teku naproti. Zacetki so bili (sprico velike vlage in toplote razgretega mesta) naporni, a se je moje telo spomnilo gibanja (njeno je le vsake toliko omagalo).

Trasa je bila dolga priblizno 5km in eno najbolj zanimivih okolij. Tokrat sem stacionirana v azijskem delu Istanbula, sprehajalisce ob obali pa je speljano tako, da ima cudovit razgled na evropske lucke na drugi strani Bosporja. Vsaj kar se razgleda tice, je bil tek nepozaben! Pa tudi kar se tice odzivov mnozic na sprehajaliscu tice, je bil nepozaben! Tezko bi rekla, da je kdorkoli sploh razumel, kaj se greva.

Hecno je to, da promenado zakljucuje pas, nasut z makadamom, ki naj bi bil namenjen prav tekacem (cela promenada je razdeljena na sprehajalski asfalt in makadamsko pot, vmes pa se stezo za kolesarje), pa naju v malo vec kot pol urnem teku ob obali ni srecal noben tekac (niti ne kolesar)

Ne vem, ce se vi kdaj pocutite neprijetno (se posebej zenski del tekaskega obcestva) med tekom, ko vas mimoidoci opazujejo. Name to ponavadi deluje spodbudno, ker kar nekako (ali pa je to le moja projekcija ) cutim podporo pescev. Vceraj pa nisem (tudi ne s svojo projekcijo) cutila podpore, ampak samo zgrozenost nad totalno nepotrebnim naporom in najinim razgaljanjem v javnosti. Se sreca, da turscine ne razumem dovolj dobro in mi zato vsaj ni bilo treba slisati mogocih in nemogocih slengovskih pripomb na najin racun.

Ce ne bi zagotovo vedela, da mesto vsako leto organizira maraton dveh celin, se niti ne bi odpravila na tek (no, pa ce bi mi kako drugace uspelo prepricati zaskocena kolena in zaspane misice, da gibanja ne potrebujejo). Kje so vsi tisti mataronci, ki tecejo septembra cez Bospor iz Evrope v Azijo?

A je slucajno kdo od vas ze tekel ta maraton? Me prav zanima, koliko je med tekmovalci domacinov...

Upam, da se tole ni bralo kot mrznja do te cudovite dezele in najbolj prijaznih ljudi v Sredozemlju, ker ni bilo misljeno tako. Zanima me, ce ima kdo od vas podobne izkusnje (se posebej tekacice) obrekovanja, namigovanja in neprikritih izzivalnih pogledov mimoidocih?

Saj v resnici sploh ni bilo tako grozna, malo so me le presenetili v tako modernem mestu! Sicer so pa vse (zakrite se posebej) zenske skrbno odvracale poglede od najinih tekajocih teles...

bodite lepo in dober tek!

Bravo, ajla!

zanimiv zapis - še bolj pa ideja o teku preko ožine. Spet en most! Lani smo tekli iz Danske v Švedsko na Broloppetu, polmaratonu preko mostu med državama, ki ga pa žal ne organizirajo več (prekomplicirano in predrago).

Sicer pa - dokler vaju niso aretirali, je vse OK. Izgleda so tudi policaji bolj počasni

Lep let, Pegaz

No, kakšnih bolj ali manj duhovitih pripomb sem bila deležna že dosti bliže kot je Istanbul, Dalmatinci praviloma ne kažejo pretiranega razumevanja za puščanje potu po njihovih cestah, še zlasti, če so te na katerem od južnejših otokov.
Pred nedavnim sva dobila z možem prijazen nasvet (v šali, sicer): "Pa b šva mau prej od doma pa vama neb blo treba laufat!" Kot vidite, nama ni bilo treba zapustiti tekaško razgledane Slovenije, samo iz Tunjic proti Kamniku sva se morala odpravit (Kurja dolina press).
Sicer pa je čudnih pripomb slišati bistveno manj kot pred leti.

Hehe, super si napisala ! Zelo podobno se mi dogaja, ko grem na dopust v zeeeelo ruralni del J Srbije, kjer domačine zabavam s tekom po okoliških vinogradih . Se postavijo v vrsto, 'ćero, 'de ćeš?' in seveda jo ne odneseš brez kakega kozarčka, no pa tud ženitno ponudbo sem že dobila, hihihi

Zanimivo branje! Če si predstavljam sebe v taki situaciji, bi mi bilo precej hudo. Saj zato pa se raje šunjam okoli ob najzgodnejših urah, ko razen kakšnega pasjega sprehajalca ni nikogar.

LP, Maša

Punce, samo pogum, ne dajte se! Tolažite se s tem, da imate poleg fizičnega še poseben psihični trening za samozavest. Pa še s tem se lahko, da tudi moški tekači slišimo marsikakšno pripombo, še posebej v vaških okoljih.

Hej, Masa! Dobra ideja ... in danes sem to tudi naredila. Sem bla v supergah ze ob 7h (!). Joj, ne maram teci na prazen zelodec!

Dve stvari pa sta odtehtali polezavanje v (itak) vreli postelji.
Prva je bil Pegazov odgovor vceraj... super je vedet, da berete forum in kljub temu, da se ne poznamo, mi je to bilo v veliko podporo in me je kar dvignilo iz postle Druga pa je upanje na prijetno samoten tek po prebujajocem se mestu.

Vtisi so kar za stiri tekace (ki sem jih srecala na makadamu) drugacni. Lepo je bilo srecat kolege na stezi. Vsak od njih je pomahal v pozdrav, poleg njih pa je se vrsta rekreativcev/ pesadi, ki je vsaj razumela moje podvige...

Torej, definitivno, Masa: deluje! Jutranji tek je (vsaj kar se okolice tice; zajtrk se vedno manjka) bolj prijeten! Jelena, glede na podobnosti s Turcijo: a si dobila zenitno ponudbo medtem, ko si tekla ali ko si nazdravljala z opazovalci? Toliko da vem, kako naj se izognem neprijetnemu izmikanju...

Presenecajo me pa psi, ki se sploh ne ozrejo za mano, ko oddrobezljam mimo... tudi tu je se ena tema tekaskih srecanj. Kaj naredis, ce te pes zasleduje?

Jaz bi sla tudi teci na Istanbul maraton...ampak najbrz sele drugo leto. Torej, ce bo kdo sel, se priporocam (za porocila pa ze letos)!

Dober tek!

ayla, jaz sem zadnje čase na tekaških potkah že ob 5:45 (si nisem mislila, da se da vstat tako zgodaj, pa zdaj vem, da sem se krepko motila)! Razlog je, da moram potem zrihtat še en kup živalic in bit v službi v še vedno primernem času (mi uspe prit okoli 8ih), pa tako lepo sveže je in mirno. Me pa prazen želodec ne moti, na srečo

O psih je pa tudi že ena tema: http://www.tekaskiforum.net/viewtopic.php?t=7108

LP, Maša