- 20 Dec 2012, 07:44
#295762
K razmišljanju me je privedla oddaja, katero sem čisto nenamerno spremljal na televizijskem programu. Kakšne so ženske in kakšni smo moški? Samskost žena naj bi v današnjem času pomenila, da ne najdejo sebi primernega partnerja. Ta misel je bila podkrepljena z izjavo, da ženska v tem primeru doseže sam vrh drevesa iz katerega vidi življenje pod seboj. Sama sebi je zadosti, moški s svojo zrelostjo ne
sledi razvoju ženske. Tako nekako sem to razumel.
Nekaj dni pred tem sem razmišljal , kakšen je človek, kako živi, kako dojema stvari v življenji in kakšno pot si v življenju izbere. Skozi življenje ga vodijo njegove misli, pogled na okolico, njegove pozitivne in negativne misli. Z mislimi si piše svojo življenjski pot, z mislimi si dela življenje lepo ali manj lepo. K temu ima vpliv tudi zavest človeka. Enostavno napisano, zavest je posledica človekovega sprejemanja
življenja.
Svoje življenje nevede opazujem. Dogajanje okoli sebe, moje reakcije na dogodke in se učim. Spoznavam stvaru, spoznavam svoje življenje in več ko vem o njem, lažje ga povezujem, vsak dogodek dobi nek smisel. Začel sem jih povezovati v celoto, kot sesatavljanko, puzzle. Povezave med deli so vedno močnejše, dogodki so vedno bolj povezani eden z drugim.
Pred dvajsetimi leti mi je zobozdravnik z namenom izruval tri zobe. Levo in desno spodnjo šestico ter desno zgornjo sedmico. Z jezikom sem tipal tiste globoke luknje, kjer so bile korenine zob. Pri tem sem se bal, da se mi ne bodo nikoli zacelile. Človeško telo pa je neverjetna sestava organov, celic, ožilja, kosti, mišic,....in vedno poskrbi, da stvari v njem delujejo pravilno. Iz tega, v kakšnem telesu živimo, bi se lahko naučili tudi to, da je življenje skupak vsega dogajanja okoli nas in našega dojemanja tega ter da s tem sami poskrbimo kako bo naše življenje "živelo". Tečem z veseljem, težav nimam, tekel bom, dokler ne pretečem. In prav tako velja za moje življenje.
Spodnji citati spadajo k zgornjimi napisanimi stavki:
"Boga ni mogoče dokazovati iz empiričnega, iz tega kar čutno doživljamo, nas obdaja, vidimo. Empirično je zanj namreč prekratko. Bog se dokazuje iz duhovnega, duhovno pa lahko dokazujemo le iz samega sebe".
Stavki v nadaljevanju so prepisani iz priloge našega dnevnega časopisa, mali sem jih prikrojil, da bolj pašejo skupaj. Stavki pa se navezujejo na življenje ljudstva Majev in doživljanje le-tega.
"Običajno ljudje pri svojih miselnih vzorcih uporabljamo prostor in čas. Maji pa so dodali božanski načrt in osebni namen. Vsak človek ima v tem sistemu točno določeno vlogo. Majevske starešine so vedno izhajale iz tega, da so samo delček velikega načrta. Posameznik je kolešček v velikem sistemu, ne kateri koli, ampak točno določen, ki mora biti tam, da fukncionira.
Majevske piramide imajo devet stopnic in ponazarjajo obdobja zavesti človeštva. Sistemi lahko delujejosamo, če so v sinergiji. Z zavestnim soustvarjanjem lahko naredimo svoj raj na Zemlji. Vprašanje pa je, kakšne miselne vzorce kot narod ali posameznik nosimo s seboj. Pri vseh teh študijah pridemo vedno do istega spoznanja, da je vse odvisno od posameznika, od tega, koliko je sposoben narediti sam na sebi.
Maji so imeli osemnajst koledarjev. Imeli so dolgo štetje, pa koledar z 260-dnevnim ciklusom, lunarne mesece, ki so trajali od 29 do 30 dni, 365-dnevno leto, potem so imeli večje svežnje let za štetje dolgih obdobij (dolgih tudi 63 milijonov let)..... V glavnem pa so uporabljali koledar kratkega štetja, dolgega štetja (božanski načrt) in koledar za plačevanje davkov.
Šesti ciklus, začel se je 11. avgusta 3414 pred našim štetjem, ko so nastale prve nacionalne zavesti in prve države, denimo Egipt, pomeni kulturni ciklus. Začelo se je ločevanje dobrega in slabega. Končal se je leta 1755, ko se je začel sedmi, ki je trajal do leta 1999. V tem ciklucu je vladala moč, , nastale so velike družine, Napoleon, Rockefeller,... Pojavila se je industrijska revolucija, nastopile je globalizacija. Osmi ciklus naj bi, po Callemanovih izračunih, trajal do 9. marca 2011, ko se je zavest vrnila k naravi, k prvobitnemu sistemu, kot posledica spoznanja, da se je moč pre več razmahnila.
Zadnji, deveti Majevski cilkus je zavestno soustvarjanje. Pomeni, da naredimo nekaj zelo dobrega, če se tega zavedamo in drug v drugem ne vidimo tekmecev in se drug drugega ne bojimo. To prinaša uskladitev zavesti s celotnim naravnim sistemom. Tega zavedanja nimajo vsi in vprašanje je, koliko ga bo imelo.
Ciklusi se bodo še naprej dogajali. Rast posameznika v njem je odvisna od njega samega. In rast družbe je odvisna od tega, kakšno vlado si postavimo. Vlada je samo odraz naše kolektivne zavesti. Ogromno ljudi je v temi, v nevednosti in iščejo povezave s samim seboj. Potem se zapletejo v določeno ideologijo, iščejo izven sebe, zavesti pa ne spreminjajo,... Vse religije so nastale s tem, da izven sebe iščejo nekaj, kar bi jim pomagalo rešiti stvari, ki bi jih sicer lahko rešili sami. Ko pa iščete odgovore znotraj sebe z zavedanjem, da je naša zunanjost samo odraz našega notranjega obstoja, počutja, misli, pa ni zunanjega, je zgolj samo notranji svet. Ko sprejmemo odgovornost zase in za svoje misli, besede in dejanja, lahko sprožimo kemijo v našem telesu........"
Zapisane misli lahko povežem v eno veliko cetoto. Med seboj se dopolnjujejo in tvorijo celoto. O življenju vemo več, vemo kako povezovati misli in dejanja. Nobeno dejanje ni brez vrednosti, brez smisla, brez povezave.
Prijatelj mi je povedal, da si pred leto razmišljal tako in storil dejanje na tak način. Danes pa to storimo drugače. Pa nobenega dejanja ne obžalujemo, ne smemo ga!
December in leto 2012 sem končal z novimi spoznanji o življenju, o svetu okoli sebe, o dogodkih,..., o ljudeh. Najbolj pa sem pri tem spoznal samega sebe!
Pozdrav, Primož