Zadnje novičke

[tae]

vencelj, čeprav se osebno še ne poznava, sem včeraj in danes razmišljal o tebi, ko so po radiu poročali o strašnih poplavah v Železnikih. Sicer kaj dosti ne pomaga, sem pa v mislih s tabo in upam, da se bodo razmere čim prej uredile.

[klopotec]

Točno tako, a žal človek na takšna opozorila vse prehitro pozabi.

[Z*]

Z grozo sem sinoči gledala reportaže iz vaših lepih krajev, ki sem jih pred par meseci občudovala, in mislila na tekaške prijatelje, ki jih je doletelo - Selška dolina, Baška grapa ... Tudi Jožko je bil sinoči na TV v vlogi tistih, ki so skušali rešiti, kar in kjer se je dalo. Držimo pesti, da se zadeve uredijo čim prej in čim manj boleče ...

[vencelj]

Hvala vsem
Lep pozdrav, vencelj

[DuleKTKV]

Še ni dolgo kar smo tekli na Dražgoško goro in, ko sem gledal z vrha, sem si mislil "kako čudoviti kraji v prelepi naravi, srečni ljudje, ki tukaj živijo!" Zdaj pa taka katastrofa. Upam le, da se bo izkazalo, da ni tako hudo kot izgleda in držim pesti, da boste čim prej odpravili posledice...

[Vlajko]

Tudi jaz sem včeraj zvečer z grozo gledal TV posnetke dolin, nad katerimi sem hodil v soboto. Pa Železniki so mi kot naselje tako zelo všeč. Tako rad se vedno vozim skozi. Upam, da ga boste čimprej obnovili.

Sožalje vsem svojcem, ki so v poplavi izgubili svoje najdražje.

[vencelj]

Prav zdaj, ko je Mravlje spet uspešno pretekel Sparthatlon, se mi porajajo nove misli.
V zadnjem obdobju se taki in podobni podvigi kar vrstijo (ali so se morda že prej, pa jaz vem zanje šele od takrat, ko spremljam forum?). Le poglejmo nekatere zadnje tekaške dosežke na robu (ali čez rob) človeških zmogljivosti (ali meje sploh obstajajo?): 3-kratna in sedaj že 4-kratna ponovitev GM40, etapna "dirka" Zagreb- Vukovar, Sparthatlon, hrvaška treking liga...(ne mi zamerit vsega tistega, česar se v tem momentu nisem spomnil).To so res dosežki, vsega spoštovanja vredni.
Pa me spomin popelje nekaj let nazaj na jesenski gorski tek na Osolnik(tega teka ni več, vsaj v taki obliki ne), s štartom pri pizzeriji na Pungrtu pri Škofji loki. Ko so se tekači ogrevali za tekmo, je slučajno mimo pritekel Dušan v svojem znanem stilu, s sebi in svojim razdaljam primerno hitrostjo. Nemogoče je bilo preslišati dovtipe nabrušenih tekačev na njegov račun- tehnika teka, tempo...Vendar pa, če pogledamo zadevo z druge strani, ugotovimo, da gre za dve povsem različni zadevi, čeprav je vse skupaj še vedno samo tek. Gorski tekači s(m)o bolj ali manj dobri na svojem področju, prav tako je z (nami) ravninci, Dušan je pač na svojem neprekosljiv. Ostane nam le to, da se kljub sorazmerni moči na enem področju zavedamo, da smo lahko nekomu na drugem področju povsem nedorasli.
To pripelje do medsebojnega spoštovanja, ko vsakodnevne floskule postanejo preplitve, kar sem že zapisal v temi o Sparthatlonu, pa bi pravzaprav moral že v ostalih omenjenih (in neomenjenih) izjemnih podvigih.
Konc dolgovezenja
Lep pozdrav, Vencelj

[tek_v_snegu]

Vencelj,

Sam se imam za vsespolsnega tekaca ki nima predsodkov ne pred asfaltom ne pred gorami.

Vem da na asfaltu s tehniko gorskega teka ne morem nic poceti.
Srcni motor ki je mocan v gorah tukaj malo pomaga. Pomaga v glavnem glava... Ampak vendar na koncu koncev ce se spomim svojega prvega Velebita 150km in potegnem vzporednico z asfaltom Slavonije se vedno trdim da je veliko lazje preteci 150km v hribih kot 150km asfalta.
Na sfaltu si veliko bolj izpostavljen tveganjem kjer mora vstopiti glava.Gibi so enolicno, tehnika mora biti taka da porabis cim manj energije, kratki koraki cimbolj pri tleh z minimalnim dvigom noge, roke v spuscajoci poziciji ob telesu cvrste ker dodatno sproscajo energijo. Prebavila in presnova so veliko bolj obcutljivi. V gorah je srcni motor mocan , pretoki telesnih tekocin so dovoljsni da si tudi lahko privoscis kaksno napako v prehrani.

Menim da je gorski ultra-maraton veliko prijaznejsi do telesa kot cestni ultra-maraton.

Nima pa nobenega smisla iskati v tem neke zvezdne izzive.
Smisel je samo delati kilometre ko je dogodek. Ko pa je trening pa uzivati v trasi. V bistvu je to postavljanje dogodka na nek piedestal malo zavajajoce. KRatek orgazem ki mine...Ostane samo srecanja z ljudmi, slabosti, napake iz katerih se naucis...Bistvo je trening kako si prisel do tja in koga si srecal in kaj spoznal...sam dogodek pa je ne verjamem da daje ne vem kaksno zadoscenje ...razen v ljudeh ki jih spoznas in sebe ter tiste okoli tebe ki te podprejo...
Aja je ena zadeva full zanimiva po taksne dogodskui ki ima pa tudi tehnicno vrednost: optimalnost regeneracije!!!

To je namrec izplen za naprej....

[vencelj]

Hvala, "snežni", za tele misli! Še en čudovit kamenček v spektru množice različnih pogledov in razmišljanj, ki ne bi smel nikoli biti predmet navzkrižja in sporov ter prepričevanja v nasprotno temveč zgolj predmet osebnega bogatenja posameznika, ki je pripravljen svoje (omejeno) razmišljanje oplemenititi oz. razširiti.
So stvari, o katerih razmišljamo, pa ne pridemo do konca. Včasih nam določeni dogodki, srečanja, novice, članki ali prispevki...odprejo poti, ki jih prej ne vidimo, mogoče nam pokažejo bližnjico do cilja, nam dajo odgovore na težka vprašanja...nam olajšajo pot...Od nas pa je odvisno, ali jih vidimo s pravimi očmi...

[vencelj]

Spet zgolj razmišljanje, čeprav so mnenja in komentarji zaželeni:
V obdobju, ko pogosteje tekmujem, mi običajno gredo kg navzgor. Razmišljam, zakaj? Nekoč sem bral neko mnenje, da je prenajedanje pravzaprav psihološki strah pred pomanjkanjem- in kaj je strah pred oslabitvijo v obdobju napornega tekmovalnega ciklusa v osnovi drugega kot strah pred pomanjkanjem? Rezultat je, da preveč jemo.
Seveda je to le ena od možnih razlag...
LP, vencelj

[žine]

Tole bo bolj intiutivna razlaga, brez znastvene podlage Normalno se v obdobju bolj intenzivnega tekmovanja zmanjša količina treninga. Absolutna poraba energije je tako manjša in če je vnos energije s hrano približno enak kot v obdobju treninga....se pojavi presežek. A bi to zdržalo?
lpŽ

[vencelj]

Že sam sem namignil, da je možnih več razlag in tvoja, Žine, je prav gotovo ena najbolj aktualnih. V mojem primeru je problem ta, da se količina treninga oz. skupnih kilometrov ni zmanjšala, nasprotno, celo povečala se je.
Avtor mnenja, o katerem sem pisal, je psiholog, temelji pa na iskanju globljih vzrokov za način obnašanja posameznikov oz. njihovih vedenjskih vzorcev. Ob takih stvareh verjetno marsikdo zamahne z roko, po mojem mnenju je pa to zelo zanimivo področje, ki nam vedno znova lahko prinese tudi presenečenja (npr. ko greš v BTC, namesto, da se prepustiš vrvežu in noremu bezljanju po trgovinah, sedeš na klop in opazuješ množico, posameznike...). Kakorkoli že, v to področje spadajo tudi prehranske motnje in iskanje vzrokov zanje...
LP, vencelj

[vencelj]

Ponovno zasvojen s tekom

[tae]

Vencelj, si nad tem zaskrbljen ali navdušen ?

[vencelj]

Oboje. V odstotkih bolj prvo kot drugo (recimo 80:20).
Tae, nepričakovano, prav presenetljivo vprašanje. Malo mi je dalo misliti.
Razmišljanja...
Lep pozdrav, vencelj