Če si trmast tekač...
OdgovorObjavljeno:28 Avg 2007, 19:36
Trma je baje zelo potrebna lastnost ako hočeš biti tekač. Ampak ne vedno...
Zadnje dni vsi moji planirani teki padajo v vodo in ta teden bo kar precej težko uskladit vse obveznosti. Zato sem danes popoldne našel eno luknjo in jo seveda nameral izkoristiti za en malo daljši tek.
Vremenska napoved ni bila obetavna ampak cel dopoldan je bilo vreme vredu (ko sem jaz bil v službi). Ko sem prišel domov, sem sem se hitro preoblekel in že sem stal pred hišo, kjer sem čakal, da Garmin "polovi" satelite. In seveda je ravno takrat začelo škropiti. Malo sem se obotavljal ampak nič kolikokrat sem že tekel v dežju in tudi tokrat sem se podal na pot.
Ko sem opazoval oblake, ki so se grmadili nad Pohorjem, sem izbral tek v nasprotno smer. Predvideval sem, da me bo verjetno pač pralo samo nazaj grede. In res je za mano grmelo in bilo precej črno, jaz pa sem imel samo občasno rahlo škropljenje. Nato sem pritekel do najbolj oddaljene točke mojega teka in tam opazil hudo nevihto, ki se mi je približevala. Začelo je deževati in tekel sem mimo hiš, kjer bi lahko počakal, da gre najhujše mimo. Ampak mislil sem, da bom itak moker in sem zato nadaljeval. Napaka! Tekel sem čez polje in na sredi me je ujelo neurje s točo. Samo še 200m sem moral preteči do naslednjih hiš oz. avtobusne postaje. Toča pa je začela padati tako močno, da sem si komaj pokril glavo z rokami. Bolelo je kot hudič, ko je padalo po meni. Komaj sem se prebil do avtobusne postaje.
Ko sem se bolje pogledal v mojem zavetišču, sem opazil da imam polno udarnin od toče na rokah in nogah. Zgledal sem, kot da bi se plazil skozi grmovje - imel sem tudi več malih krvavih ranic na nogah in rokah. Na glavi pa mi je zrasla ena velika buška in več malih...
Ker sem trmast, sem po koncu neurja seveda nadaljeval. Ko sem tekel po cesti, ki je vodila skozi gozd, je bila takšna megla od hladu kot v Londonu. Občutek pa je bil, kot da tečem v zmrzovalniku. Cesta pa se tako ni ločila od ostale podlage - bila je prekrita z listjem in vejevjem. No, do doma sem nato vseeno prišel brez dodatnih poškodb.
Moj nasvet: bodite "pametno" trmasti in vseeno ne tekajte po toči...
Zadnje dni vsi moji planirani teki padajo v vodo in ta teden bo kar precej težko uskladit vse obveznosti. Zato sem danes popoldne našel eno luknjo in jo seveda nameral izkoristiti za en malo daljši tek.
Vremenska napoved ni bila obetavna ampak cel dopoldan je bilo vreme vredu (ko sem jaz bil v službi). Ko sem prišel domov, sem sem se hitro preoblekel in že sem stal pred hišo, kjer sem čakal, da Garmin "polovi" satelite. In seveda je ravno takrat začelo škropiti. Malo sem se obotavljal ampak nič kolikokrat sem že tekel v dežju in tudi tokrat sem se podal na pot.
Ko sem opazoval oblake, ki so se grmadili nad Pohorjem, sem izbral tek v nasprotno smer. Predvideval sem, da me bo verjetno pač pralo samo nazaj grede. In res je za mano grmelo in bilo precej črno, jaz pa sem imel samo občasno rahlo škropljenje. Nato sem pritekel do najbolj oddaljene točke mojega teka in tam opazil hudo nevihto, ki se mi je približevala. Začelo je deževati in tekel sem mimo hiš, kjer bi lahko počakal, da gre najhujše mimo. Ampak mislil sem, da bom itak moker in sem zato nadaljeval. Napaka! Tekel sem čez polje in na sredi me je ujelo neurje s točo. Samo še 200m sem moral preteči do naslednjih hiš oz. avtobusne postaje. Toča pa je začela padati tako močno, da sem si komaj pokril glavo z rokami. Bolelo je kot hudič, ko je padalo po meni. Komaj sem se prebil do avtobusne postaje.
Ko sem se bolje pogledal v mojem zavetišču, sem opazil da imam polno udarnin od toče na rokah in nogah. Zgledal sem, kot da bi se plazil skozi grmovje - imel sem tudi več malih krvavih ranic na nogah in rokah. Na glavi pa mi je zrasla ena velika buška in več malih...
Ker sem trmast, sem po koncu neurja seveda nadaljeval. Ko sem tekel po cesti, ki je vodila skozi gozd, je bila takšna megla od hladu kot v Londonu. Občutek pa je bil, kot da tečem v zmrzovalniku. Cesta pa se tako ni ločila od ostale podlage - bila je prekrita z listjem in vejevjem. No, do doma sem nato vseeno prišel brez dodatnih poškodb.
Moj nasvet: bodite "pametno" trmasti in vseeno ne tekajte po toči...