Tekaški forum

Glede na to, da sem nova na forumu, se bom na hitro predstavila. Stara sem 35 let, celo življenje rekreativna športnica, s tekom sem resno začela marca, 6m po drugem porodu. Iz začetnih 5km 2-3x na teden, sem s počasnim povečevanjem pretečenih km prišla na 2x/teden 10km in 1x 15km. Toliko tečem zadnji mesec. Ta dolgo razdaljo pretečem cca 6min/km, na koncu teka nimam nobene krize. Vse lepo in prav do torka.... komaj sem čakala, da grem iz stanovanja (stran od dretja ) in začnem teči. Potem pa kr neki.... krize na začetku teka nikakor ni hotelo biti konec, vsak korak je bil težji. Komaj sem odtrpela svojih 10km. V četrtek se je zgodba ponovila. Sploh ne vem kaj naj naredim. Pretreniranost, trema pred prvim polmaratonom, ....?? A ima mogoče kdo kakšen nasvet??

ojla,
mogoče si se prenasitila s tekom ali pa premalo počivaš. saj veš da je USPEH=TRENING+POČITEK

petnajstke do maratona zmanjšaj na 5.

majabla, lahko te samo potolažim, da nisi edina ki ima tak občutek
meni se dogaja podobno in očitno je to res posledica pretiravanja oz. premalo počitka...bo treba res mal zmanjšat oz. mal pavze narest, drugače zna bit v LJ kr kriza

lp in dobr si odpočij

hoj,to kar si napisala vsi tekači kdaj pa kdaj doživimo.Poskusi s drugim športom za kakšen dan, če si pa vzameš še par dni premora da si telo spočije,pa naj te ne skrbi, da bo forma padla. Počitek vedno prav pride.lp

privošči si malo počitka, boš vidla po nekaj dneh se ti bo spet zaluštalo tečt, pa kot je rekel wega, dolge teke do maratona skrajšaj in šparaj energijo za maraton

ja seveda...

bolj na eazy si ga vzami sedaj... pa vedi, da si že sedaj pripravljena. Če si odtekla eno 15 / teden, pa tud če bi jo na mesec, si pripravljena, da greš skozi.
kak dan dva, počitka in lepe, lahko tud tja do 10 teke delaš, pa bo. Sam brez panike

ENOSTAVNO GREŠ NA SPREHOD ZAČNEŠ HITRO HODIT POL PA ŠE MALO POTEČEŠ. GARANTIRAM , DA BO ŠLO.

majabla ni panike
pripravljena si že....saj veš,vse je v glavi
spusti dva,tri dni...pa se vsi lepi občutki kar sami vrnejo
množica te bo nesla do cilja.....lastne izkušnje

Verjetno bi morala mal "zabremzat". Včasih tečeš in imaš pred očmi bližajočo težko tekmo. Postane te strah: že sedaj se matram, tam bo pa več km, pa hiter tempo, napor...Če to počneš iz dneva v dan (siliš se v tek, da boš laže opravil s tekmo) ti je sam nastop vedno bolj grozljiv in si začneš zmanjševati možnosti za dober nastop.
Majabla, verjetno si fizično dovolj pripravljena na nastop. Z nadaljnim vsakodnevnim naprezanjem pa si zmanjšuješ možnosti za uspeh. Treba je vedeti, kdaj je čas, da se ustaviš in si odpočiješ - zadnja dva tedna pred maratonom je pravi čas za to. Ko nekaj dni ne tečeš, začneš na stvari gledati bolj preprosto, s stvarmi se nehaš obremenjevati. Če se na štartu pojaviš neobremenjena, si naredila že zelo veliko.
Najboljša šola so izkušnje, te pa običajno pridejo prepozno.
LP, vencelj