Ko tečeš na dopustu :)
OdgovorObjavljeno:19 Jun 2008, 14:59
Moja zadnja prigoda.
Bom začela pri pakiranju. Nič običajnih kupčkov perila, zobne ščetke, pižame, kar se najprej znajde na postelji ob pakiranju. Najprej so bile na kupčku superge, pajkice in švic majca. Popolnoma nič meni podobno. Mož samo gleda in se čudi. Pol življenja me pozna in še ni videl česa podobnega.
Tudi prva žehta po povratku je bila tako pripravljena, da so taiste pajkice že oprane - jih le rabim takoj naslednji teden za naslednji dopust
Šla sva na Nizozemsko. On študijsko, jaz pa na mini oddih. V petih dneh je morala majcha72 seveda dvakrat na tek. Prvič sem tekla kar po mestu. Delft je res eno najlepših mest in je bilo prav luštno raziskovati vse tiste uličice s kanali, mostički, nekaj avtomobili in neštetimi bicikli. Ko tečeš, si hitrejši, sicer uide kakšna podrobnost, dobiš pa kar fajn vtis o mestu in njegovem utripu. Velik plus teka torej.
Plus teka na Nizozemskem je tudi to, da je tam doooooolg dan. Ob desetih je še popolnoma svetlo, ob enajstih je še mrak. Nobenega problema ne bi bilo tudi ob poznejših urah. Doma si upam, ker poznam ljubljanske ulice in tečem tudi opolnoči, če je treba. V tujem mestu si pa ravno ne bi upala.
No, minusi so pa tudi. Drugič sem izbrala en botanični vrt na JZ delu centra. Kot neizkušena začetnica jasno nisem imela dovolj dobrega občutka, kako daleč jaz pravzaprav pritečem v treh minutah in so me moji intervali 3 minute teka, minuta hoje pripeljali čisto predaleč. Še dobro, da nimam lulčka in mi zato ni nič nerodno vprašat, kam je treba. Če bi se zanašala na filing "tukaj je treba pa levo" bi bilo sicer prav, kar se tiče smeri neba, ampak bi na koncu pristala kdo ve kje, saj sem naredila bistveno večji krog, kot sem predvidela. Uuuu, sn falu, pravi Mlakar.
"Kazensko" sem odtekla en ekstra interval, no, pa ne toliko za kazen kot zato, ker me je že malo priganjal čas - smo bili dogovorjeni za večerjo in kasneje pivo s fuzbalom na trgu. Ravno tako nepozabno doživetje.
Kakšne hude tekaške vneme pa nisem opazila. Tukaj srečujem ljudi, ki tečejo, kolikor hočeš, ob vseh urah. Tam sem v dveh tekih srečala dva, ki sta tekla. Dobro, če jih ni v centru me niti ne preseneča, ampak v parku bi se pa najbrž lahko kakšen našel... Presenetljivo pa najbrž ni - če se toliko vozijo z bicikli, kolikor je parkiranih, najbrž ni potrebe še po kakšni drugi obliki rekreacije. Prav neverjetno - morja parkiranih koles so to.
Prvi vtisi.
Naslednji čez dva tedna, ko bo za mano drugi oddih. Ravno tako z (vsaj) dvema rundama teka. Tam bo "družbe" več, je tudi konec bolj športno naravnan, za kaj več pa še nimam občutka. Poročam.
Bom začela pri pakiranju. Nič običajnih kupčkov perila, zobne ščetke, pižame, kar se najprej znajde na postelji ob pakiranju. Najprej so bile na kupčku superge, pajkice in švic majca. Popolnoma nič meni podobno. Mož samo gleda in se čudi. Pol življenja me pozna in še ni videl česa podobnega.


Šla sva na Nizozemsko. On študijsko, jaz pa na mini oddih. V petih dneh je morala majcha72 seveda dvakrat na tek. Prvič sem tekla kar po mestu. Delft je res eno najlepših mest in je bilo prav luštno raziskovati vse tiste uličice s kanali, mostički, nekaj avtomobili in neštetimi bicikli. Ko tečeš, si hitrejši, sicer uide kakšna podrobnost, dobiš pa kar fajn vtis o mestu in njegovem utripu. Velik plus teka torej.

Plus teka na Nizozemskem je tudi to, da je tam doooooolg dan. Ob desetih je še popolnoma svetlo, ob enajstih je še mrak. Nobenega problema ne bi bilo tudi ob poznejših urah. Doma si upam, ker poznam ljubljanske ulice in tečem tudi opolnoči, če je treba. V tujem mestu si pa ravno ne bi upala.
No, minusi so pa tudi. Drugič sem izbrala en botanični vrt na JZ delu centra. Kot neizkušena začetnica jasno nisem imela dovolj dobrega občutka, kako daleč jaz pravzaprav pritečem v treh minutah in so me moji intervali 3 minute teka, minuta hoje pripeljali čisto predaleč. Še dobro, da nimam lulčka in mi zato ni nič nerodno vprašat, kam je treba. Če bi se zanašala na filing "tukaj je treba pa levo" bi bilo sicer prav, kar se tiče smeri neba, ampak bi na koncu pristala kdo ve kje, saj sem naredila bistveno večji krog, kot sem predvidela. Uuuu, sn falu, pravi Mlakar.


Kakšne hude tekaške vneme pa nisem opazila. Tukaj srečujem ljudi, ki tečejo, kolikor hočeš, ob vseh urah. Tam sem v dveh tekih srečala dva, ki sta tekla. Dobro, če jih ni v centru me niti ne preseneča, ampak v parku bi se pa najbrž lahko kakšen našel... Presenetljivo pa najbrž ni - če se toliko vozijo z bicikli, kolikor je parkiranih, najbrž ni potrebe še po kakšni drugi obliki rekreacije. Prav neverjetno - morja parkiranih koles so to.
Prvi vtisi.

Naslednji čez dva tedna, ko bo za mano drugi oddih. Ravno tako z (vsaj) dvema rundama teka. Tam bo "družbe" več, je tudi konec bolj športno naravnan, za kaj več pa še nimam občutka. Poročam.