Moji črno-roza Micuni (prigoda s podvprašanjem)
OdgovorObjavljeno:23 Jun 2008, 10:40
Lepo je, če je par usklajen.
No midva z mojim dragim sva GHD Rogla, ki se je dogajala ta vikend, uvrstila kar enako visoko na seznam prioritet. Na sam vrh, pravzaprav. Pa nič zato, če so bili motivi malce različni
Ob odhodu v petek so bili moji Nexusi belo roza barve. Ne bleščeče bele, kot so nove, ampak pretežno bele. Dovolj bele, da jih nihče ne bi obtožil, da so kake druge barve.
Potem pa so se vmešala Lovrenška jezera. Moja pohajanja so že itak znana po improvizaciji in eksperimentiraju, občasno tudi izgubljanju. Zato sem v hotelu na Rogli izprosila eno karto, ne kateri so označene vse glavne poti.
No in ko se je končala tista lesena potka, med ruševjem in jezeri, sem šla nazaj do tabel in še enkrat pogledala. Rumena črta na karti je lepo kazala krožno pot brez vračanja po isti poti, tisto črno blato, ki se je nadaljevalo od lesene potke, pa ni izgledalo preveč obetavno. Ampak puščici na razpotju sta lepo kazali: 3, 4 - levo. Z rumeno. Torej mora biti to to.
Sestop z lesene potke je bil... Zelo mehak. Kljub temu sem se z nekaj skoki prebila na nekako približno trdno podlago. No ozka "potka" med ruševjem nikakor ni omogočala teka, po nekaj 100 metrih pa se je izkazalo, da tudi počasno prebijanje ne vodi nikamor.
Ko sem prilezla nazaj na varno, sem bila seveda blatna do kolen, kar se superg tiče pa se nikakor ni dalo definifati, kaj imam na nogah. Ker me je nadaljna pot vodila tudi čez potok (življenje je polno presenečenj), je bila ob vrnitvi na Roglo rahlo nakazana oblika in celo znamka superg.
Skratka, po temeljitem umivanju in krtačenju, imam še vedno namesto standardnih belo - roza Nexusov, zdaj unikatne črno - roza.
Ne bleščeče črne, kot so nove, ampak pretežno črne. Dovolj črne, da jih nihče ne bi obtožil, da so kake druge barve.
Ker pralni stroj in ostale invazivne metode ne pridejo v poštev, bodo najbrž take tudi ostale. Razen če se najde kakšen konstruktiven predlog.
Ne glede na barvo superg pa mi bo letošnja Rogla ostala v lepem spominu - s priokusom po bencinu, zažgani gumi, hitrosti, potu, soncu in seveda blatu. Popoln bencinsko - tekaški koktejl.
No midva z mojim dragim sva GHD Rogla, ki se je dogajala ta vikend, uvrstila kar enako visoko na seznam prioritet. Na sam vrh, pravzaprav. Pa nič zato, če so bili motivi malce različni
Ob odhodu v petek so bili moji Nexusi belo roza barve. Ne bleščeče bele, kot so nove, ampak pretežno bele. Dovolj bele, da jih nihče ne bi obtožil, da so kake druge barve.
Potem pa so se vmešala Lovrenška jezera. Moja pohajanja so že itak znana po improvizaciji in eksperimentiraju, občasno tudi izgubljanju. Zato sem v hotelu na Rogli izprosila eno karto, ne kateri so označene vse glavne poti.
No in ko se je končala tista lesena potka, med ruševjem in jezeri, sem šla nazaj do tabel in še enkrat pogledala. Rumena črta na karti je lepo kazala krožno pot brez vračanja po isti poti, tisto črno blato, ki se je nadaljevalo od lesene potke, pa ni izgledalo preveč obetavno. Ampak puščici na razpotju sta lepo kazali: 3, 4 - levo. Z rumeno. Torej mora biti to to.
Sestop z lesene potke je bil... Zelo mehak. Kljub temu sem se z nekaj skoki prebila na nekako približno trdno podlago. No ozka "potka" med ruševjem nikakor ni omogočala teka, po nekaj 100 metrih pa se je izkazalo, da tudi počasno prebijanje ne vodi nikamor.
Ko sem prilezla nazaj na varno, sem bila seveda blatna do kolen, kar se superg tiče pa se nikakor ni dalo definifati, kaj imam na nogah. Ker me je nadaljna pot vodila tudi čez potok (življenje je polno presenečenj), je bila ob vrnitvi na Roglo rahlo nakazana oblika in celo znamka superg.
Skratka, po temeljitem umivanju in krtačenju, imam še vedno namesto standardnih belo - roza Nexusov, zdaj unikatne črno - roza.
Ne bleščeče črne, kot so nove, ampak pretežno črne. Dovolj črne, da jih nihče ne bi obtožil, da so kake druge barve.
Ker pralni stroj in ostale invazivne metode ne pridejo v poštev, bodo najbrž take tudi ostale. Razen če se najde kakšen konstruktiven predlog.
Ne glede na barvo superg pa mi bo letošnja Rogla ostala v lepem spominu - s priokusom po bencinu, zažgani gumi, hitrosti, potu, soncu in seveda blatu. Popoln bencinsko - tekaški koktejl.