Tekaški forum

Zdravo tekači. Sem bolj nov na forumu, tečem pa že kako leto in nekaj. Večkrat sem že prebral "rule-of-thumb" za izbiro tempa: če se ne moreš pogovarjat, potem je tempo prehiter. Zdaj pa sem bil na nočni desetki z dvema malo bolj izkušenima tekačema pa smo se prvih pet kilometrov in nekaj kar pogovarjali.

Kar ok mi je šlo, razen zadnjih 2-3 km, pa me zanima, če bi mi šlo boljše, če ne bi klepetal med tekom. Jaz sem "če se ne moreš pogovarjati greš prehitro" pravilo vzel bolj tko, kot vodilo, ne da se zares pogovarjaš. Kakšne so vaše izkušnje? Se vi pogovarjate med skupnimi teki? Ali vam to ne moti ritma dihanja?

Hm, jaz se ponavadi ne pogovarjam med tekom. Tečeva skupaj s punco, ko začneva tečt, včasih še kaj debatirava, kar sva že prej načela, vmes pa samo če komu kaj pade na pamet malo pokomentirava, večino časa sva pa tiho. Bi rekel, da govoriva recimo 20% časa, ko tečeva, ostalo pa ne.

Jaz se pa pod nobenim pogojem ne morem pogovarjat med tekom, ko tečem sam in svoj tempo seveda. Če grem pa "bl na izi", pol se pa lahko razvije debata

Bom po domače povedala. Pravilo pogovornega teka je mišljeno bolj takole: če tečeš v pogovornem tempu, pomeni, da si še v aerobnem območju. To pa je dobro pri začetnikih in pri nabiranju vzdržljivosti. Pri intervalnih tekih, tempo tekih, tekih navkreber,... pa seveda ne tečeš v pogovornem tempu. Seveda se tudi z govorom izgublja nekaj energije, zato so nekateri tudi na daljših tekih precej molčeči...

No, jaz vsekakor nisem med njimi, saj sem mnenja, da je vse v glavi. In tako se pri maratonih silno rada pomenkujem s sotekači, saj s tem ne mislim na to, da tečem. Sem namreč nagnjena k samopomilovanju in preračunavanju v stilu, aha, smo že skoraj na 1/8 proge, čez en kilometer bomo točno na 1/7 proge... In potem se vse skupaj kar vleče. Je pa res, da kaki dve uri celo zdržim brez čvekanja. In potem na krajših tekih raje malo pospešim, ker se mi mudi v cilj, s čimer padem iz pogovornega tempa...

Vsekakor, vsak se mora ravnati po lastnem občutku.

LP, Vanja

Ojla

Evo tud jaz v glavnem tecem sam, tako da kake resnejse debate ni Razen seveda kadar me otroka spremljata z bicikli, takrat pa je to cisto druga pesem. Mata cel cas tolk za govort, potrebujeta mirovnega posrednika okoli vrstnega reda in podobno. Takrat pa imam bolj utrujene glasilke kot pa noge

G.

vanja napisal/-a: aha, smo že skoraj na 1/8 proge, čez en kilometer bomo točno na 1/7 proge... In potem se vse skupaj kar vleče.

Zanimivo, tudi jaz si preračunavam vse možne parametre, razmerja in vsote med tekom, še posebej kadar mi gre slabše

Tole s pomenkovanjem pa ne vem, saj smo se imeli super konec koncev. Mogoče pogovarjanje med lahkotnim tekom, ko gre bolj za druženje, pač namesto kave greš eno lahko rundo teka ... Za med treningom pa ne vem če bi zmogel ves čas nekaj čebljat, konec koncev rabim kisik

Jaz sem včeraj v Lescah ujel tekača in sva potem skupaj tekla proti dragi vasi domači - Vrbi. Mal sva debatirala. Tisti ki je govoril, je tekel za tistim, ki ni govoril in je narekoval najin tempo. Tako da je bila to ena izmed mojih redkih izkušenj pogovora med tekom.
Kar se pa tiče preračunavanja razdalj in "koliko je še do cilja", pa moram biti res že kar primerno utrujen da na to mislim.
Priznam pa, da sem v soboto na blejski nočki razmišljal o tem: "Šment, ali imam res še toliko do cilja ". To je bilo samo v prvem krogu, v drugem sem pa držal standardni tempo in kar lepo pritekel v cilj. Se mi pa zdi, da še danes mal "noge čutim" od sobote.

grb napisal/-a:Ojla

Evo tud jaz v glavnem tecem sam, tako da kake resnejse debate ni Razen seveda kadar me otroka spremljata z bicikli, takrat pa je to cisto druga pesem. Mata cel cas tolk za govort, potrebujeta mirovnega posrednika okoli vrstnega reda in podobno. Takrat pa imam bolj utrujene glasilke kot pa noge

G.

skoraj enako pri meni. če vzamem mulčka (samo starejšega) s seboj, ima celo pot toliko vprašanj, pa toliko za povedat, da enostavno nimam časa premišljevati, koliko imam še do cilja

drugače pa ravno zaradi tega, ker se med tekom ne maram pogovarjati in ne maram, da mi kdo "narekuje" tempo, najraje tečem sama . mal sem čudna, saj vem . pač rabim svoj mir

metkamarjetka napisal/-a:

grb napisal/-a:Ojla

Evo tud jaz v glavnem tecem sam, tako da kake resnejse debate ni Razen seveda kadar me otroka spremljata z bicikli, takrat pa je to cisto druga pesem. Mata cel cas tolk za govort, potrebujeta mirovnega posrednika okoli vrstnega reda in podobno. Takrat pa imam bolj utrujene glasilke kot pa noge

G.

skoraj enako pri meni. če vzamem mulčka (samo starejšega) s seboj, ima celo pot toliko vprašanj, pa toliko za povedat, da enostavno nimam časa premišljevati, koliko imam še do cilja

drugače pa ravno zaradi tega, ker se med tekom ne maram pogovarjati in ne maram, da mi kdo "narekuje" tempo, najraje tečem sama . mal sem čudna, saj vem . pač rabim svoj mir

metka, nič čudnega ni v tem, tudi jaz najraje tečem sam, ker ne želim, da mi kdo "narekuje tempo"

Še ne vem še. Vedno grem sama, edino enkrat bolj na začetku se mi je pridružil mož, takrat pa sem imela še toliko dela sama s sabo, da razen "jaz moram zdaj hodit", ko je bil čas teka mimo, nisem kaj dosti govorila. Srečam pa včasih kakšno druščino, ki prav fletno klepeta in se mi zdi, da mora bit fino. Verjetno se bo pri meni razvilo tako, da bom občasno tekla v družbi, zarad družbe, pa da se malo načvekam, večinoma pa sama, ker se je tek izkazal kot odličen "ventilček" - neverjetno, koliko stvari se da v tisti slabi urci predelat, koliko skrbi odpade po poti.

Radolca napisal/-a:Jaz se pa pod nobenim pogojem ne morem pogovarjat med tekom, ko tečem sam in svoj tempo seveda. Če grem pa "bl na izi", pol se pa lahko razvije debata

Neki takega je pri meni. Sam s to razliko, da če grem jaz bolj na izi, itak vsi pobegnejo naprej, ker je moj "bolj na izi" že kar hoja .

NO sej tud, če se trudim hitr tečt, vsi pobegnejo naprej. Tako, da itak nimam izbire in moram tečt sama in bit tiho.

solatka napisal/-a:Tako, da itak nimam izbire in moram tečt sama in bit tiho.

Jst tud če počas tečem se ne morem pogovarjat ker mi zmanjka sape Razn zadnih par metrov sem ful zgovorna, ko vidim da mam še čist mal do cilja. kr dobim energijo.

Pri na se pogovor med tekom začne ko žena začne zgubljati sapo pa brzino in vse kar zraven paše. Takrat pa je dar govora, da se kar bliska. Pa v cilju prav tako samo se je takrat bolje malo odstraniti stran od nje. Sej ko pride pa do sape je pa spet dobra ženička kot pred tekom.

Če tečem s hčerko, se na začetku še nekaj pogovarjava, potem ima pa ona monolog, ker se trudim držat tempo, ki je ne bi uspaval. Potem, ko prideva nazaj, mi pa včasih reče, da se ji zdi, kot da sva hodili