Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
 zappa
#148318
LoniM napisal/-a:
Laja naša malo večja in težja "flaška", grize pa tisto, kar je bolj pri tleh. :lol:

In pa še to, naša mrcina je mrcina samo po imenu, sicer spada med reševalne, ma na področju osebnega varovanja se pa navadno ne izkaže, glede na to, da ga nikoli nismo učili kazati zob. Bi on letel še pred mano, kar verjemi mi, reševalni pes pa tak. :lol: :lol:


Če je pa REŠEVALNI, ne pa VAROVALNI... :wink:
Uporabniški avatar
 Loni
#148341
zappa napisal/-a:
LoniM napisal/-a:
Laja naša malo večja in težja "flaška", grize pa tisto, kar je bolj pri tleh. :lol:

In pa še to, naša mrcina je mrcina samo po imenu, sicer spada med reševalne, ma na področju osebnega varovanja se pa navadno ne izkaže, glede na to, da ga nikoli nismo učili kazati zob. Bi on letel še pred mano, kar verjemi mi, reševalni pes pa tak. :lol: :lol:


Če je pa REŠEVALNI, ne pa VAROVALNI... :wink:


A pol misliš, da me mora najprej nekdo napast, da bo šel naš cucek v reševalno akcijo al kaj?
Uporabniški avatar
 NaceM
#148364
RoKo napisal/-a:
LoniM napisal/-a:XS velikosti


Strup je v majhnih flaškah, pes ki laja, ne grize.


Moj pes ne laja in ne grize. :D
Kljub njegovim 35 kilam ga je ugriznila 2-kilska čivava (ki feeeejst laja). Zanimivo pa je.. Da je ni ugriznil nazaj, čeprav ga je kar poškodovala.
 zappa
#148397
LoniM napisal/-a:
A pol misliš, da me mora najprej nekdo napast, da bo šel naš cucek v reševalno akcijo al kaj?


Seveda ne, mišljeno je bilo kot hec (glej smajlija na koncu).
Uporabniški avatar
 Fosen
#148401
lohk vam jaz posodim svojga psa (nemški ovčar)... je ful lep pa cute na videz... in ful dober čuvaj... sam je pa en manjši problem, je policijski pes (iz legla takega), in sicer to da vse kar se premika preveč hitro (razen gospodarja in njega samega) se mora ustavt in začet premikat po predpisih (največja hitrost, ki jo tolerira je okol 5km/h)... glejte zadevo iz tega vidika: zmaga na kakšnem maratonu vam je v tem primeru zagotovljena... :twisted: :D
Uporabniški avatar
 Loni
#148485
zappa napisal/-a:
LoniM napisal/-a:
A pol misliš, da me mora najprej nekdo napast, da bo šel naš cucek v reševalno akcijo al kaj?


Seveda ne, mišljeno je bilo kot hec (glej smajlija na koncu).


sem tudi ja mislila v hecu, samo na smajlija sem pozabila :lol:
 Janazaspana
#148590
Eno glede PSTja. Se mi zdi, da imajo tam nekateri tekači/sprehajalci tudi zgolj veselje s tem, da strašijo ženske in so nadvse velseli, če jim uspe.
Meni se je to zgodilo včeraj zvačer, ko sem čakala luzerja, ki je čakal psa, da opravi svoje. Namesto, da bi stala sem pač tekala gor in dol, pa pride mimo bitje, za katerega sklepam, da je bil tekač v hodečem stanju (mislim, da sem videla pajkice na njem). In ko sem pritekla mimo je začel nekaj ploskat in zvoke spuščat, pa ni imel psa s sabo, da ne bo pomte.
Mislim wtf kera glupa bolana fora.
 analuka
#149004
Ok, vem da tale tema ne spada v tale pogovor o napadih, a prav danes sem šla (hvalabogu ne sama , pač pa s sinom najstnikom) na nh.
Šla sva po gozdni makadamski poti. Cesta peljeiz Sežane do italijanske Bazovice, cc menda ene 7km po gozdu. Tu se sprehaja velik ljudi, pa tekači so, kolesarji.
No, ko sva šla midva je bilo malo ali nič ljudi. Odprvih hiš sva bila odaljena cc 3km in daleč naokoli nikogar. Lepo hodiva, kar naenkrat se iz bližine zasliši čuden zvok. Jaz sem imela še mp3 na enem uhu, da sem se lahk menila s sinom, pa sem zvok slišala na pol. Ustrašila sem se pa tako, da..., zvlekla sem palice z rok in eno dala sinu.

Zdaj zvok je bil podoben ali psu ki močno diha oz. grči ali pa najhuje divji svinji.
Zalaufala sva se nazaj. Mater sem bila prestrašena,dobr, da nisem bila sama, saj bi palce v grm, sama pa šibancija do prvih hiš, če ne bi prej od laufanja skup padla.
Še sin se je prav fajn prestrašil(pa je večji od mene, !6 let), ker sploh nisva kapirala kaj je , je pa bilu dost blizu naju v grmih.

Po tej poti hodi velik ljudi , tud iz italije v slo in obratno, ni čist obljudena, sam živali imajo pač svojo pot.

Ali hodite sami po gozdu, oz. tečete in se ne bojite živali. oz. kako se spopadate z takimi stvarmi?

Upam, da nisem zasmetila te teme, saj nima veze z čudaki blondnih lasi :oops:
 Maxy
#149012
Živim ob gozdu, vendar se po njem ne sprehajam kaj pogosto. Sicer tu razen srnic in lisic in ostalih malih živali, nisem srečala drugega, vendar je pri nas tako, da včasih so kmetje oziroma lastniki zelo skrbeli za gozdove in so bili takšni obljudeni, sedaj pa je razen tistih glavnih poti, vse ostalo postalo zaraščeno, cel kup polomljenega drevja, sploh spomladi in poleti, ko vse bujno ozeleni, tudi temačno. Tako da se sama spravim samo še poredko v gozd s psičko, ki ima dober nos. :) Ne vem, ni mi fajn filing, sploh ker je zelo reliefen gozd in imam vedno občutek, da me kdo od kje spremlja. :))))
Se mi je pa samo enkrat zgodilo, da se mi je psička sredi poti v gozdu ustavila in ni hotela naprej (ko sem jo hotela potegnit naprej, je kot okamenela stala na mestu in bremzala z vso močjo) in je začela kot nora vlečt nazaj, kar je bilo povsem netipično vedenje zanjo. Jaz sicer nisem ne videla, ne slišala ničesar, ampak psička ni hotela nikamor, pa je drugače zelo samozavestna psička in se ne boji ničesar. Takrat pa je očitno nekaj bilo - kaj pa nimam pojma, ker me je s svojim obnašanjem tako presenetila, da sem jo prav hitro ucvrla nazaj domov. :wink:
Če grem sama kam, potem se držim odprtih poti, če grem s psičko ali še s kom v družbi, pa grem načeloma tudi po bolj zaprtih, čeprav mi včasih ni ravno prijetno, ampka ponavadi se tako zatopim v pogovor, da niti ne mislim na to, dokler kje kaj ne zaropota. :)

LP
Uporabniški avatar
 Loni
#149024
Odkar se ne bojim več lastne sence, je moje življenje precej lepše. Zelo rada tudi hribolazim in kolesarim čez drn in strn, najraje sama. Strah enostavno pustim doma na varnem, pa je :lol: :lol: :lol:
 analuka
#149034
LoniM napisal/-a:Odkar se ne bojim več lastne sence, je moje življenje precej lepše. Zelo rada tudi hribolazim in kolesarim čez drn in strn, najraje sama. Strah enostavno pustim doma na varnem, pa je :lol: :lol: :lol:


Joj kolk ti zavidam, jaz se namreč zdaj ne spravim več sama na to pot :cry: , s prijateljicami je pa tako, da so skoz obveznosti ali jaz ali one, familija pa to, tako, da sem kar omejena. Sam sem se pa prestrašila, saj pravijo, da te divje svinje so dost nevarne.
saj vem, tukaj se NIKOLI še ni slišalo, da bi koga napadle, sam ko slišiš to čudno renčanje iz grma zraven, te pa prestraši, da bi jo ucvrl kar se le da :shock:
 saška
#149042
LoniM napisal/-a:Odkar se ne bojim več lastne sence, je moje življenje precej lepše.


Enako :D
Je pa res, da pri nas ni medvedov.
 Vinci
#149051
analuka napisal/-a:Sam sem se pa prestrašila, saj pravijo, da te divje svinje so dost nevarne. saj vem, tukaj se NIKOLI še ni slišalo, da bi koga napadle, sam ko slišiš to čudno renčanje iz grma zraven, te pa prestraši, da bi jo ucvrl kar se le da :shock:


Ko sem bil še otrok, smo s prijatelji veliko raziskovali po gozdovih. Vsem se nam je zdelo, da v redu poznamo okoliške gozdove, pravi frajerji smo bili, pa smo vseeno zmeraj zašli. No, enkrat smo zopet zašli in presenetili divjo svinjo z mladimi. Podobno kot ljudje, je tudi večina živali zaščitniških do svojih mladih. Seveda nas je napadla. Mi pa v drn in hop na prva primerna drevesa. Malo je pogodrnjala okrog drevesa in nato odšla z mladimi neznano kam. To je bilo moje prvo in zadnje srečanje z divjo svinjo, čeprav sem se takrat ogromno potepal po gozdovih. Gozd je bil moj drugi dom. Celo neke vrste zatočišče sem si zgradil v eni gošči, "skril" zaklad oz. spomine, šifro, kako priti do tega zaklada pa vdolbel v neko drevo (nekaj malega dinarjev, sliko Monike, moje takratne nesrečne ljubezni, pa še nekatere neumnosti :oops: ).

Danes se ne sekiram preveč, če kje kaj šumi ali pa ropota. Se bolj zase brigam. Če me kdo hoče fentati, pa naj kar pride, pa bomo videli, ali sem za kako rabo ali pa ne.
Uporabniški avatar
 niki
#149623
Danes sem šla tečt v Mostec in vsa navdušena kako malo ljudi in kakšen mir. Maksimalno uživam, ko če nekaj časa med tekom ugledam enega blond fanta :shock: , ki sloni na ograji in kadi. Samo še na tole temo sem se spomnila, potem si lahko mislite kaj mi je vse rojilo po glavi.. :roll: :roll:
Uporabniški avatar
 Ksenija
#149627
LoniM napisal/-a:Odkar se ne bojim več lastne sence, je moje življenje precej lepše. Zelo rada tudi hribolazim in kolesarim čez drn in strn, najraje sama. Strah enostavno pustim doma na varnem, pa je :lol: :lol: :lol:

podvojen post ;)
Nazadnje spremenil Ksenija, dne 01 Okt 2008, 13:14, skupaj popravljeno 1 krat.
  • 1
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA