Prostor za debato o teku, tekačih, željah, upih, občutkih, vzpodbudi, nasvetih, ... karkoli vam pade na pamet ob in o teku - povejte, vprašajte, razpišite se ...
 millos
#9968
Kaj je tek?

To je vprasanje, ki mislim da se ga po pravilu preskakuje. Ob pregledovanju tega foruma se mi to vprasanje zastavlja vse pogosteje, ker se zdi da se sam smisel oziroma dozivetje teka vse bolj izgublja.
Torej, bodimo konkretni. Odnos do teka po mojem mnenju postaja vse bolj potrosniski oziroma tehnoloski. Vse bolj postajajo pomembni razni merilci, stevci in kaj vem se kaksne priprave, ki se vmesavjo v tekasko aktivnost. Tek se se najbolj intezivno dozivlja prek raznih LCD zalonov, grafov, statistik, izracunov, tabel...
Toda, ce odvrzemo vso to tehnolosko navlako, kaj nam sploh se ostane. Ostanemo samo se mi sami. Sami in osamljeni. Mislim, da je to osnovno izhodisce za dozivljanje teka. Sam osebno sem 7 let treniral atletiko in dosegal vidne rezultate, ampak prisel sem do spoznanja, da pri teku ne potrebujem niti ure, saj bi s tem avtomatsko zacel samega sebe kontrolirati, zapadel bi v svet stevilk, ki zna biti zelo mamljiv.
Lahko bi zakljucil s tem, da vsaka uporaba raznih merilcev in stevcev (mislim, stevec kalorij, moras biti pa res ze obupan, da kupis stevec kalorij; temu enostavno ni konca, zakaj ne se stevec predihanega zraka, stevec izlocenega CO2, stevec precrpane krvi, stevec korakov, stevec znojnih kapljic, stevec...) cloveka samo oddaljuje od tiste preproste aktivnosti, ki se ji rece tek.
Poglejmo stvar cisto preprosto. Tezko bo kdo zanikal, da nekdo, ki uporablja razne te stevce dozivlja tek neposredno, saj vso situacijo dozivlja posredno preko merilcev. Celotno aktivnost lahko izrazi v enacbi in samega sebe prav tako dozivlja skozi to enacbo. Vse kar pocne je to, da po vsakem teku v to enacbo vstavlja stevilke, ki jih je pridobil med tekom. Ampak to ne velja samo za tek, za vsako sportno aktivnost. Tek postaja samo se sredstvo, uzitek v njem pa je vse manjsi. Mnogo vecji uzitek je v samem delovanju naprav, v grafu, ki se izrisuje, v pricakovanju stevilke na displayu. (ok, recimo da srcni bolniki pac potrebujejo merilec srcnega utripa, ampak zakaj ga potrebuje nekdo, ki je zdrav – odgovor v smislu, da tako hitreje napreduje itd. je nesmiselen, ker: prvic, ta pocne to zaradi samega napredka, torej mu je tek samo sredstvo za doseganje nekega drugega cilja; drugic, podlegel je trditvi, da je napredek mozen samo na tak nacin).
Sam delam raje na tem, da razvijam ta notranji obcutek za svoje telo, mislim, da noben merilec temu ne pride niti slucajno blizu in kar je najbolj pomembno, nic me nima pod kontrolo.
Upam, da ima se kdo svoje mnenje o tem. Pa tudi ce je popolnoma obrnjeno.
 dpop
#9969
millos napisal/-a:Kaj je tek?


Tek je..... kar si vsak sam naredi iz njega!

LP Darko

P.S. ce kolicin ne merimo (cas, razdalja, energija), se ne pomeni
da jih ne priznavamo... in ce jih merimo, se ne pomeni da smo
z njimi obsedeni....

pač... v stilu pregovora... SVI GOLI, PA KO ŠTA VOLI! :wink:
 Odzadnjak
#9973
milos, jaz sem se na nekem drugem forumu že zapletel v ravno isto debato, za kaj hudiča :twisted: pa morajo zdaj met vsi te merilce... :?:

Zdaj mislim, da je to pač "nujno zlo" prihajajočih tekačev. :D
Še en marketinški trik. :D :D - v športnih trgovinah pri nas in v svetu ne dobiš več ure z navadno štoperico kot včasih. Imajo samo merilce...
...ali pa me (naju) je povozil čas... :D :oops: :D

Vsak, ki je prekrožil na stezi nešteto krogov, si z leti pridobi edinstven občutek. Brez ure smo tekli skoraj katerikoli ritem do sekunde natančno :shock:. Nima veze ali intervale ali več kot uro dolge teke. Lahko si bil zajc brez ure :!: S tem občutkom sem napovedoval rezultate svojih vaških tekem in jih realiziral v okviru +/- 10 sekund. Celo na progah, ki sem jih tekel prvič - vedel sem le lanske rezultate (kdo je tekel koliko).

Le kaj ti bo potem ura, merilec? Ostane čisti užitek.

Zdaj se pa vprašaj le koliko je takih tekačev? Zelooo malo in verjetno vsi izhajajo iz atletskih stez :cry: . Morda tako kot oni ne bodo razumeli kako je mogoče zgoraj povedano, tako midva ne bova razumela, zakaj jim je pulzmeter tako pomemben.
V bistu pa naprava nudi dodatne inforamcije, kar sploh ni slabo. Nimam občutka, da so njihovi uporabniki res taki sužnji zgolj teh inforamcij... Mislim, da znajo še kako uživati v teku - na njihov način.
 mojA
#10027
Smo potrošniška družba in tekači smo vedno večja ciljna skupina posameznih iskalcev zaslužka. Od raznih špoortnih in prehrambenih organizacij do organizatorjev teka. Na vsakem koraku poskušajo na naš račun nekaj zaslužiti, preživeti.
Sama imam šele 3 leta stoparico z merilcem, dobila sem jo za rojstni dan, da se ne bi "prekurila". Je čisto uporabna stvar, za kontrolo. Nisem obsedena, največkrat tečem brez merilca, ker mi gre na živce da me veže trak. Navadno celo pozabim gledati utrip, no, pa to potem na koncu treninga sama vidim na uri. Poznam pa tekače, ki dejansko uživajo ob zapisovanju časov, utripove, ko si zadevo prenašajo na računalnik. Meni osebno se zdi to čisto brez veze. Najlepši mi j e tek v naravi, brez merilcev in priganjanja. Ko tečeš kot tebi paše, brez zaganjanja za nekim rezultatom. Po drugi strani mi je pa spet všeč, ko na tekmi popravim rezultat, prav zato potrebujem stoparico in merilec, da sledim svoj napredek.
Mislim, da moramo tekači ostati trezni ob množici neuporabnih tekaških ponudb kot tudi ob vedno višjih startninah.
Letos me je v Radencih prešinilo, kaj ko bi celoten TF bojkotiral startnino in bi vsi tekli brez startnih številk. Startnina je bila letos nesramno visoka. In ta trend se bo nadaljeval, saj je tekaštvo vedno bolj v porastu.
Najbolje bi bilo ustanoviti Društvo za varstvo tekačev . Pravzaprav bi nas morala ščititi država saj zmanjšujemo zdravstvene stroške.
 dpop
#10039
Močka napisal/-a:Letos me je v Radencih prešinilo, kaj ko bi celoten TF bojkotiral startnino in bi vsi tekli brez startnih številk. Startnina je bila letos nesramno visoka.


Se mi zdi da se zaradi tega organizatorji ne bodo preveč sekirali. Žal
je tako... če hočeš svoje ime videti na štartni listi in potem na listi
rezultatov, je to potrebno plačati. To je tudi del tekaške "hohštaplerije".
Ker... če bi se šlo samo za tek in druženje... ni potrebna
vožnja 200km in potem se drenjati na startu pa še potem "zalutati" ker
je organizacija khm.. no ja :roll:

LP Darko

P.S. citat iz filma Ko to tamo peva
"ko hoče da se vozi... treba da plati kartu. Ko neče.. neka izvoli...
drum je đabe"... upam da je poanta jasna?!
Uporabniški avatar
 mare
#10125
Miloš, meni pa pogledovanje na merilce pomeni dodatno zanimivost in zabavo pri teku, najbrž pa mi tudi vsaj malo pomagajo k napredku. Velikokrat tudi tečem, ko čakam kakšnega od svojih otrok, medtem ko so na kakšnem krožku, pa seveda moram imeti kakšno uro, da vem, kdaj priti nazaj. Jaz v nasprotju s tabo komaj čakam, da bo kdo napravil zares uporaben inštrument, ki bop omogočil vse mogoče podatke od meterorologije do orientacije itd.

Vsak ima pač svoj pristop. Menda obstaja nek klub tekačev (mislim, da so imeli svoj tek na Lubnik), ki v iskanju prvobitnosti teka zavrača celo obutev in teče bos. Morda kje obstajajo celo tekači, ki mislijo, da je edini pravi tek, če si ovit zgolj v kožuh divje živali, ki si jo sam ubil. Po moje velja: "kakor kumu paše".
Uporabniški avatar
 vanja
#10137
Jaz sem sicer tudi med tistimi, ki nic ne merimo, navadno pri teku niti ure ne nosim. Doma imam ze vec kot eno leto merilec utripa, pa ga nisem niti enkrat uporabila. Ampak, ljudje smo razlicni. In nekaterim se pase stopat, pa merit pulz, pa vedet koliko kalorij so porabili, pa... In ce jih to veseli ter jih se dodatno motivira in vlece k teku, super! Tudi ce tek vidijo le skozi stevilke, vendarle tecejo. To pa je itak glavno, a ne?

Vseeno pa ne verjamem, da je lahko kdo povsem apaticen ob vseh cudeznih ucinkih pri teku (beri Obcutke pri teku ipd.)!
Uporabniški avatar
 Fotr
#10142
millos napisal/-a:Kaj je tek? To je vprasanje, ki mislim da se ga po
pravilu preskakuje. Ob pregledovanju tega foruma se mi to vprasanje
zastavlja vse pogosteje, ker se zdi da se sam smisel oziroma dozivetje teka vse bolj izgublja..


Če se ti zdi ravno ob pregledovanju tega foruma, da se
smisel in doživetje teka vse bolj izgublja, potem moram
reči, da si prispevke tekačev na tem forumu bral zelo površno.
Nikjer namreč nisem zasledil, da bi ljudje v svoje početje vpletli
toliko čustev in prijetnih doživetij zaradi teka, kot ravno tukaj.
Zastaviti si vprašanje, kaj je tek ni nič posebnega, je pa to eno
od vprašanj, na katero je nemogoče odgovoriti, saj ga vsak doživlja
drugače. Podobno je vprašanju, kaj je življenje, na katerega še ni
splošnega odgovora in ga ne bo.

millos napisal/-a:Torej, bodimo konkretni. Odnos do teka po mojem
mnenju postaja vse bolj potrosniski oziroma tehnoloski. Vse bolj
postajajo pomembni razni merilci, stevci in kaj vem se kaksne
priprave, ki se vmesavjo v tekasko aktivnost. Tek se se najbolj
intezivno dozivlja prek raznih LCD zalonov, grafov, statistik,
izracunov, tabel.....


Samo eno primerjavo bom dal. Fotoaparat je ravno tako, če
povzamem tvoje mnenje, tehnološka navlaka kot LCD zasloni
in grafi ali izračuni ali tabele so kot fotografije. Ampak ali ni lepo
in koristno pogledati fotografijo, če te nekdo slika med tekom.
Pa nisi zato tekel, da bi te nekdo slikal, zanimivo pa je, ko se
ogleduješ in se ocenjuješ, kako izgledaš. Zakaj pa si ne bi ogledal še
koliko časa si tekel, ali srčni utrip ali pokurjene kalorije.
Ne tečem zato, da bom videl moj srčni utrip ali pokurjene
kalorije, ampak je to notranja slika, ki si jo po teku rad ogledujem in
ocenjujem kot fotografijo. Zato se mi zdi brez potrebe zavračati
tehnologijo, če nam koristi. Dokler je to pripomoček, če pa to
postane cilj, pa je nekaj drugega. Samo ne poznam tekača, da bi
si za cilj zadal, da ga bo nekdo med tekom fotografiral, ali da bo
na dan pokuril kakih 2000 kcal ali da bo dosegel srčni utrip okoli
180. Njegov cilj je kvečjemu, da bo shujšal ali samo užival v teku,
recimo da teče zato, števec kalorij in utripov mu pokaže samo
fotografijo pokurjene maščobe in napora, ki ga je vložil v to ali
število pokurjenih kalorij. O tem bi se dalo še veliko napisati, a se
že iz prispevkov vidi, da je tek kot življenje, vsak ga doživlja
drugače. In dobro je, da je tako!
Uporabniški avatar
 bojanu
#10186
Se strinjam s fotrom ob tem filozofskem razmišljanju o teku in naši tehnološki odtujenosti od njegovega bistva :shock:
Moram priznat, da med tekom pustim mislim svojo pot in čeprav nosim polarja, ga imam le kot indikator. Nič ne vpliva name, če sam tega nočem. Če me zanima čas ali pulz, pač pogledam nanj, drugače pa ne. Še najraje stisnem gumb za registracijo časa in pulza ob kilometrski oznaki, da to po tekmi pogledam. Moj ima namreč gumb, s katerim izklopim nadležno piskanje :lol: če ne tečeš v nastavljenem območju. Včasih pa tudi ta funkcija komu prav pride (recimo, da ne pretirava :wink: ) Edino, kar me pri teh urcah, pravzaprav njihovih uporabnikih, moti je, če kdo teče v rdečem območju in ne izklopi piskanja. Vse ostalo je stvar vsakega posameznika.
Od začetka, ko še nisem imel toliko tekaških izkušenj, sem se bolj zanašal nanj, saj sem kot večina tekaških začetnikov tekel (relativno)prehitro. Sedaj predvsem z njegovo pomočjo bolj poznam sebe in svoje zmogljivosti. Tisti, ki jim je to privzgojil trener s štoparico, so se spoznavali pač na drugačen način. Glede na zasoljene cene pulzmetrov pred leti je povsem logično, da jih niso uporabljali (in se nanje privadili) na začetku svoje športne poti. Danes je pulzmeter cena nekaj štartnin, zato si ga lahko privošči vsakdo in samo od njega je odvisno, ali ga bo (in kako) tudi uporabljal.
 millos
#11089
[quote="Fotr"]
Zastaviti si vprašanje, kaj je tek ni nič posebnega, je pa to eno
od vprašanj, na katero je nemogoče odgovoriti, saj ga vsak doživlja
drugače. Podobno je vprašanju, kaj je življenje, na katerega še ni
splošnega odgovora in ga ne bo.


Postaviti si vprašanje najbrž res ni težko, toda tudi do vprašanj je treba priti. Vprašanj pa sploh ni za podcenjevati.
Odgovoriti s floskulo, ki je zgoraj navedena, pa najbrž tudi ni težko.
Odgovor v stilu "kakor komu paše", ki je na žalost najbolj pogost, ne pove ničesar in je samo odraz nezmožnosti soočiti se z neko tematiko. Vpliva tehnologije ne gre podcenjevati, res pa je, da je ta problem težko dobro spoznati, ko te enkrat preraste. Namreč, ko si poln raznih priveskov, je treba to nekako opravičiti, to "okrašenost".
Fotr napise: "Dokler je to pripomoček, če pa to
postane cilj, pa je nekaj drugega." Odnos pripomoček - cilj najbrž ni tako enostaven, saj tudi pripomoček bistveno določa cilj. Skratka, tudi sredstvo se navzame cilja.
Fotr - primerjaš tek in življenje, v redu; tek nedvomno je način življenja, toda, vedeti je treba, da meri se zmeraj nekaj, kar je mrtvo, meri se objekt, življenje pa ni izmerljivo. Redukcija na nivo mehanizma, ki se ga meri je pač stvar posameznikove odlocitve - ali ne?
Uporabniški avatar
 Matej
#11094
...
Odgovor v stilu "kakor komu paše", ki je na žalost najbolj pogost, ne pove ničesar in je samo odraz nezmožnosti soočiti se z neko tematiko.
...
Redukcija na nivo mehanizma, ki se ga meri je pač stvar posameznikove odlocitve - ali ne?


No vidiš, tudi sam si ugotovil, da je vsak odnos, pa naj bo to do teka, življenja ali do tehničnih pripomočkov, subjektiven, zato si vsak zase odgovarja na ta vprašanja. Seveda pa to še ne pomeni, da ne smemo o teh stvareh polemično razpravljati. Le zavedati se moramo, da pravilnih in nepravilnih odgovorov tukaj ni.
Uporabniški avatar
 mare
#11098
Milos, se mi zdi da ti tako rad kompliciraš. Večina nas teče, ker nam tako paše, pa še zdravo je, v teku pa ne iščemo biti (okrogle in debele, ki se skriva na otoku sredi oceana...) V glavnem ljudje na tem forumu do zdaj niso vsiljevali drugim svojih pogledov, ker spoštujemo drug drugega in svoja različna mišljenja. Če se ti zdijo merilci brez veze jih pač ne uporabljaj, ni pa treba etiketirati nas, ki jih uporabljamo.
Uporabniški avatar
 Fotr
#11104
Mogoče sem res precej nerazumljivo napisal prejšnje sporočilo. Hotel sem povedati, da med splošna vprašanja: kaj je življenje, kaj je smisel življenja, kaj je ljubezen, zakaj smo, kaj je svet itd., spada tudi vprašanje kaj je tek. Splošna vprašanja si zastavlja človeštvo že od nekdaj in zadovoljivo nanje ni odgovoril še nihče. Najbližje so odgovoru prišli številni odlični svetovni pisatelji in pesniki s svojimi romani, izkušnjami ali poezijo. Douglas Adams je v Štoparskemu vodniku po galaksiji ugotovil celo odgovor, ki se glasi 42. Kar je po naključju število km v maratonskem teku. Enostavnega odgovora na to ni. Zato je bilo že večkrat predlagano, da če hočeš vsaj približno izvedeti, kaj je tek, moraš prebrati vsaj sporočila članov ne tem forumu, ki jih je več kot deset tisoč in vsaj polovica od njih govori o teku, o občutkih, o smislu in namenu, zakaj kdo teče. Niti dva nista enaka. In prav je tako, da nista.
Vsi odgovori, ki na kratko hočejo pojasnjevati dileme življenja so podobni floskulam, v resnici pa so poskusi zajeti v dveh stavkih vse, kar je bilo napisanega in ugotovljenega na to temo, ki nima enega odgovora, ampak toliko, kolikor je živih bitij.
Glavna tematika na tem forumu je tek in vsi se soočamo z njo, vsak na svoj način, kakor vsak doživlja tek. Nekdo rad meri čas in srčni utrip, drugi uživa v teku po snegu, tretji po gozdu, četrti rad vidi da ga slikajo, peti ovekoveči svojo dejavnost s fotografijami itd. Nihče, prav nihče, pa ne teče zato, da bi videl svoj srčni utrip ali svoj čas ali svojo sliko. S temi si samo bolje predstavi svoj tek. To sem napisal že prejšnjič, ko sem hotel povedati, da ne poznam tekača, ki bi mu bil merilni pripomoček cilj.
Doslednost je huda reč in če nekoga moti tehnologija, bi ga morala motiti povsod, ne samo na teku. Proizvodi tehnologije so tudi copati, hlačke, majica, asfalt po katerem tečemo. Bomo zaradi tega tekli nagi po pragozdu, ki ga ni več, ali nas bo motil samo pas okoli prsi in ura na zapestju, ki kaže srčni utrip. Razkošna ura, udoben avto in lepa obleka pa naj bodo sprejemljivi samo tedaj, kadar se bi radi postavljali pred drugimi ljudmi v družbi, na zabavi, v službi, na cesti ali doma, če pa merilce časa in kalorij uporabljajo tekači, pa naj bo to nepotrebna okrašenost?

Tudi v življenju nam vse merijo, s časom, s koledarji, s težo, z višino, s številko ulice, s krvno skupino, DNK, dioptrijo, pa nihče ne reče, da živi zato, da bi imel številko noge 45, ampak je to rezultat nekega merjenja. Vse to so pripomočki v življenju, nikomur pa to ni cilj. Življenje res ni izmerljivo, tudi tek ni, merimo samo lahko čas, hitrost in še mnogo drugih merljivih sestavin. Če še odogvorov ne poznamo, kaj to je, kako bomo pa merili. Ne merimo teka ali življenja, merimo čas, utrip, dolžino. Pripomoček, s katerim merimo, nam ne določa cilja, cilj si določimo sami na podlagi ugotovitev s pomočjo pripomočka. Kot bi rekel, da je ura kriva, če mora nekdo ob 8. uri biti v službi. Se je s tem reduciral na urni mehanizem?

Tek ni samo način življenja, tek je del življenja, kot je hrana, pijača, izobraževanje, branje knjig, zabava. O tem, kaj je tek, se bo še naprej ugotavljalo, čeprav je že ogromno napisanega. Največ lahko odnesemo, če se seznanimo s čim več mnenji in izkušnjami tekačev, to pa na tem forumu tudi poteka. Pa tudi to ni cilj ali smisel teka ali odgovor na vprašanje kaj je tek, ampak samo povečanje zadovoljstva, ko seznaniš še ostale s svojimi doživetji. Pa tudi s pokurjenimi kalorijami in stabilnim srčnim utripom.
 millos
#11126
mare napisal/-a:Večina nas teče, ker nam tako paše, pa še zdravo je, v teku pa ne iščemo biti (okrogle in debele, ki se skriva na otoku sredi oceana...) V glavnem ljudje na tem forumu do zdaj niso vsiljevali drugim svojih pogledov, ker spoštujemo drug drugega in svoja različna mišljenja. Če se ti zdijo merilci brez veze jih pač ne uporabljaj, ni pa treba etiketirati nas, ki jih uporabljamo.


Ne vem zakaj se ti zdi, da ti kaj vsiljujem, če pač nimaš nekih argumentov, da bi stvar predstavil to ni moj problem. Fotr, na primer, stvar dojema bolj poglobljeno in se vidi da tudi o tem razmišlja. Sicer pa tukaj ne gre za to, da bi kdo koga premagal, gre pač za debato, gre za to, da se drug od drugega učimo. In če praviš, da vsak spoštuje razmišljanja drugih ne vem zakaj se zdaj počutiš ogroženega in mi na skrivaj sugeriraš, da gre to že predaleč. Povej kaj si o tem misliš in to je to, če pa se stvari zate že preveč zapletajo je pa to duga stvar.

Pantha Rei - tisti vprašaj na koncu ni mišljen zgolj kot pritrditev, še zmeraj ostaja vprašaj.

Fotr, tvoje razmišljanje je zdaj veliko bolj jasno in v marsičem ti brez problema pritrdim. Tehnologija nedvomno kontrolira naša življenja veliko bolj kot si sploh mislimo in sam pri tem nisem niti slučajno izjema.
Ampak, če sem se do zdaj bolj govoril o njenih slabostih, sploh kar se tiče teka bi lahko zdaj povedal tudi kaj o prednostih, ki se izkažejo, ko tečem brez kakršnihkoli merilcev.
Odzadnjak je vso to tehniko, ki se vpleta v proces teka označil kot "nujno zlo", to je res, sploh pa v vrhunskem športu. Poudaril pa je tudi nekaj drugega; "Vsak, ki je prekrožil na stezi nešteto krogov, si z leti pridobi edinstven občutek. Brez ure smo tekli skoraj katerikoli ritem do sekunde natančno...Le kaj ti bo potem ura, merilec? Ostane čisti užitek." Sam sem to izkusil, in natančno vem o čem govori. Intervali sploh niso več problem, na dif-u, kjer smo tekli skupinsko 400m, teči smo morali nek določen čas (kar hiter tempo), mislim da 8 ponovitev, je pri tekačih, ki smo imeli atletske izkušnje in ki smo atletske steze gulili že prej, bil ta čas dosegljiv brez problema, odstopanja so bila minimalna, morda 2 sekundi. Vseeno pa mislim, da stadion ni nujni predpogoj, da se pridobi ta občutek. Sam se šele zadnja leta odpravljam tečt brez ure ali česarkoli drugega (in ne na stadion) in lahko povem, da v telesu oziroma v nas samih je marsikaj, kar moramo odkriti in kar razni merilci zelo učinkovito preprečujejo, da pride v našo zavest. Bolj ko se s časom koncentriram le na samega sebe, na nekakšen "čisti nič", na nič posameznega in hkrati na vse, je doživljanje teka neverjetno intenzivno, doživljanje organizma kot celote, utrip srca, dihanje, krčenje mišic, vse to se prične dogajati v glavi izrazito neposredno. Občutek imam, da sem v vsakem trenutku zraven, v samem tem procesu, misel ne zapada v nikakršne druge stvari, v vsakdanje probleme ali kaj podobnega. Kot da preideš v neko drugo stanje, v stanje narave, iz vsakdanjega vrveža, izumetničenosti se potopiš v nekaj neposrednega, kar je nenehno tu, a vseeno težko dosegljivo.

Če ti citiram odlomek iz Etike, ki jo je napisal Spinoza (bil je filozof): "Zares, doslej ni še nihče določil, kaj zmore telo, se pravi, izkušnja ni doslej še nikogar poučila o tem, kaj more telo storiti samo po zakonih narave...Zakaj doslej ni poznal ustroja telesa nihče tako natanko, da bi lahko pojasnil vse njegove funkcije - da ne govorim o mnogih pojavih, ki jih opažamo na živalih in ki močno presegajo človeško bistrost...To kaže dovolj jasno, da zmore telo zgolj po zakonih svoje narave marsikaj, čemur se njega duh čudi."

Omenil pa bi še nekaj, ali se ti ne zdi, da tudi sama tehnologija ustvarja potrebe. Pred leti se nam še sanjalo ni, da bi potrebovali ne vem kakšen pripomoček, danes je nujnost. Danes sploh še ne vemo kaj bo jutri postalo nujnost.

VESELI BOMO VAŠIH KOMENTARJEV in PREDLOGOV GLEDE NOVEGA PORTALA