Tekaški forum

V prvi fazi se zadeva tiče ljubljanskega maratona. Razmišljal sem ali naj bi letos sploh šel ali ne, ker mi ni tako všeč, kot večini. No, vseeno sem se odločil ZA, saj je konec koncev blizu, naj bi bil nek slovenski vrh tekaške sezone, srečal bom veliko poznanih in po daljšem času se bomo forumovci spet dobili na eni konkretni analizi.

Vendar pa mi razmišljanje ni dalo miru na katero razdaljo naj se prijavim. Kot zagrizen »kratkaš« bi bilo sicer logično na 10km, pa vendar so mi misli uhajale na 21. Zakaj ?

Tisti, ki me poznate ali vsaj berete, veste, da se s tekom ukvarjam zaradi tekmovanj. To pomeni, da mi na tekmah ni pomembna le udeležba, ampak nek rezultat. Na začetku letošnjega leta sem bil s svojimi rezultati zadovoljen, zdaj pa že nekaj časa temu ni več tako. Pred mano je neka navidezna gora (beri blokada) preko katere ne morem.

Analiza 10km razdalje 10ko na ljubljancu sem tekel 2x. Lani v času 40:45 (pravijo, da je razdalja celo 10,5km vendar ne vem točno), kar je zadostovalo za 40. mesto absolutno, bil sem zadovoljen. Letos bi seveda želel ta čas popraviti, kar je skoraj nemogoče, glede na to, da sem tf 10-ko odtekel v času 40:55 (krajša razdalja, kot ljubljanc in še počasnejši čas od lani) Nikakor letos nebi bil zadovoljen sam s sabo, če bi enako razdaljo pretekel počasneje, kot lani.

Analiza 21km razdalje Moj letošnji rekord na tej razdalji 1:26:28. Logično bi seveda bilo, da bi želel ta rekord izboljšati na ljubljanskem maratonu. Praktično je to nemogoče zaradi naslednjih vzrokov: 1. slabše sem pripravljen kot takrat, 2. bili so idealni pogoji teka (v Ljubljani je največkrat mraz in dež), 3. v Ljubljani so menda v igri tudi klanci. Vseeno sem se odločil za 21 km razdaljo, zato ker le te v Ljubljani še nisem tekel.

Pravzaprav še vedno ne vem ali sem se prav odločil, da grem in ali sem zbral pravo razdaljo.

Ne vem kaj naj pričakujem, ali naj grem na tekmo turistično (to ni v moji navadi), ali naj se vseeno začnem vneto pripravljati in pričakujem skoraj nemogoče. Lahko sicer izberem neko srednjo pot. Pač treniram kolikor pač treniram, grem kolikor bo šlo bo šlo. Naj se z ničemer ne obremenjujem, ne s pripravami, ne z rezultatom, ne z drugimi.

Bistvena vprašanja, ki se mi podijo po glavi, pa na njih še ne vem odgovorov (tu rabim vašo pomoč, dragi prijatelji).
- Kaj naj bi bil moj cilj za to tekmo ?
- Naj si spet zberem kakšnega kolega in tekmujem z njim (čeprav sem pred časom rekel, da bom tekmoval le sam s sabo)
- Naj bom zajček za kakšen čas, ki vem da bi ga lahko dosegel
- Naj pretečem polmaraton brez ustavljanja ?
- Naj...

Problem je, da v tem primeru nimam zastavljenega glavnega cilja. Napovedanega časa si ne upam napovedati.

Ma kr neki.

Jaz že vem da bom "turist", samo ne vem na kateri razdalji 21 ali 42 km, ker sem zelo podvržen vremenskim razmeram. ne maram mraza in dežja.
Sam pri sebi vem, da lahko na leto odtečem 2 - 3 tekme na polno, najraje po soncu, ki mi daje energijo in takrat dam vse od sebe, kaj več pa nisem sposoben. Grem pa na veliko tekem zaradi družbe in veselja do teka. Če bi šel vedno na polno, bi se mi tek zelo hitro uprl.
Zato raje počasi in z užitkom
Rezultat merim z notranjim zadovoljstvom in ne z uro.

Glede na to, da so moji motivi za udeležbo na tekih zelo drugačni od tvojih, se, priznam, zelo težko vživim.
Naštel si nekaj možnosti, vendar se boš odločil sam. Saj verjetno sam veš, katera od teh možnosti ti je najbliže.
Lahko se tudi odločiš, da boš pomagal nekomu drugemu (slabšemu tekaču, kot si ti) pri doseganju njegovega osebnega rekorda. Samo ena od možnosti.

tae ... kako te razumem!

Občutek imam kot da se mi po žilah pretaka tekmovalna kri ... pa vendar NIKOLI nisem tekmovala, vedno sem uzvisela, vedno sem bila razočarana ... vedno sama pred sabo.
Vedno sem bila mojster v tem, da pričakujem preveč in vsak neuspeh me je rezal na kose!

Odpovedala sem se tekmovanjem, takšnim in drugačnim. Naj je šlo za igro, naj je šlo za šolske "zmage" ... vedno je bilo "jaz se ne grem" ...

In sedaj tečem, kar dolgo sem tekla sama. Ves čas sama, seveda tako sem bila lahko vedno "nerazočarana" ... pojavile so se mi prav fobije, da bi morala s kom tečt, s kom tekmovat. Marsikdo bi ob tem videl le družbo, zase sem vedela, da bom v srcu tekmovala - in spet bom razočarana.

Potem sem en dan premagala strah in sem šla. Videla sem, da je lahko tudi prijetno in da ni nujno, da gre ravno za tekmovanje ... šla sem še korak dalje - na tek okoli Bleda ... ah ... recimo, da zadovoljna pa vendar nekje globoko v sebi razočarana ... željna nečesa, ne vem česa.

Letošnji Bled sem vedela, da bo porazen. Bila sem nepripravljena, dva meseca prej ne tekla, v čustveni in ne vem kakšni krizi še ... itak, da nisem imela namena it. Nisem se niti prijavila ... skoraj sem se že potuhnila pa je padla nekakšna prošnja po ovinkih in to dobre prijateljice, ki sem jo jaz nekako spravila v tek ... kateri sem vedno pomagala korak dalje - in to je bila njena zmaga, ne moja tekma ...

Pa sem šla, brez kapitalnih napak, ki sem jih naredila v lanskem letu. Tekla sem sproščeno, smejala sem se, prekrasno je bilo in želela sem si, da bi tako ostalo zavedno.

Pa vendar .. novi plani, LM ... dajmo se pripravit, dajmo bit bitko sami s sabo, da vidimo ... pridem pod 60min. Spet se je začelo tisto obremenjeno, tisto bezljanje ... zakaj - ne vem!
Trudim se in se držim nazaj, včasih me spet odnese in zdivjam pa vendar si nekje globoko v sebi želim tistega mirnega teka ... tisto nekaj, v čemer človek res uživa in ni "boj ali mesarsko klanje" ...

Želim ti, da najdeš svoj mir!
Konec koncev ne rabiš cilja, ne rabiš podiranja rekordov ... ne rabiš ničesar "za prijet!"

Morda greš lahko samo v prijetni družbi odtečt 21km, spoznat kakšnega novega forumovca, mogoče komu pomagat in ga "potegnit naprej!"

Vse to je vredno, ne samo tisto - ko si sekundo prej kot nazadnje!

Upam, da se najdeš ... in jaz tudi
Trenutno gre...

Ej, Tae. Vsak je kdaj v krizi. Tudi jaz sem trenutno v njej.

Predlagam, da si najdeš nekaj, kar te bo spet povleklo k teku in veselju do treniranja. Če boš želel teči še hitreje bo pač potrebno teči dlje oz. hitreje ali pa se na treningih bolj potruditi. Predlagam, da pretečeš neko progo, ki jo še nisi nikoli in boš spet najboljši. Ta elan te bo potem vlekel naprej.

Bojan, kako si ti sedaj lahko v krizi? Meni se zdi, da si na vrhuncu (svetovno prvenstvo v gorskem teku, tf 10-ka, Grintavec, maraton okoli Blejskega jezera). Drugače pa hvala za tvoje besede.

IRA, očitno se morava na ljubljancu spoznati, saj me bereš, kot odprto knjigo (ne mislim le na to temo).

Težko je. Vedno sem si v življenju postavljal neke cilje, želja po udejanjanju le teh me je vodila naprej, me motivirala. Saj ne, da nimam motivacije za tek in treninge. Dejansko vedno komaj čakam, da lahko grem.

Očitno potrebujem nek "klik" v glavi, ki mora biti spontan, ne prisiljen.

Tihe misli se spreminjajo v besede, besede sčasoma v dejanja in dejanja v uresničitev ciljev ali končno zadovoljstvo brez konkretnega cilja. V teoriji mi je zadeva popolnoma jasna, samo še...

@Tae
Si mi prijatelj in draga oseba,ampak te žal moram razočarati.
Verjamem v tvojo tekmovalnost in te nočem demoralizirati toda zastavil
si sebi previsoke cilje in na tvoji stopnji pripravljenosti sem skeptičen v
kvalitetno dosego le-teh.
Namreč,kaj ti želim povedati?Konkurenca na LM 21-ki je izredno huda,
tako da bi ti čas cca. 1.26 zadoščal zgolj za 170 mesto,pa še 5 žensk bo
pred teboj.
Kaj ti priporočam?
Pridno treniraj intervale-400m cca 1.10, 100m cca 13 sec.
LM 21-ko teči po najboljših močeh,poskusi izboljšati PB tekmuj in ne
oziraj se na druge,zastavi si realne cilje.V Palmanovi ponovi enako in
tako korak po korak.

Lp

Špela, žal te moram tu malo razočarati. Ne vem katera od možnosti mi je najbližja in nič nisem še odločen. Misli mi begajo iz ene skrajnosti v drugo. Rad bi videl, da se s tem nebi obremenjeval, saj mi ne gre za preživetje, poleg tega niti nisem vrhunski tekač, sem le povprečen rekreativc, tako kot še 1000 drugih. Nekaj od teh sigurno podobno razmišlja, venar tega ne povedo javno.

Hec je v tem, da sem od januarja do 14 dni nazaj napredoval ekspresno. Sedaj tečem vsaj za tretjino bolje, kot pozimi. Pozna se tud kolk boljši tečem, kot sem na Grintovcu. Vse to sem dosegel zgolj z bolj ali manj enim in istim treningom. Najprej sem traso komajda pretekel, do točke, ko je treba teči na vso moč.

Trenutno sem krizi zato, ker si ne znam več pomagati. Ne morem več napredovati. Iščem rešitev kako trenirati, da bom lahko tekel hitreje.

lonely, ti imaš za sabo že malo morje pravih maratonov, poleg vseh krajših tekem. Vem, da si ful izkušen in vesel sem, da sva se spoznala, čeprav kakšne konkretne še nisva rekla. Ti si našel svoj mir, kot pravi IRA.

Zavedam se, da trenutno ne morem podreti svojega rekorda (torej ta cilj itak odpade), posledično ne pričakujem niti nobene konkretne uvrstitve (to tudi ni moja ciljna razdalja), dejansko iščem motiv, ki mi bo v cilju prinesel srečo.

Jaz bi ti samo povedala svojo izkušnjo glede tega "klika". Ta mora res priti sam od sebe, mislim, da se nikoli ne boš mogel prisiliti, da boš manj tekmovalen.

Sama tudi spadam med tiste bolj tekmovalne ljudi. V osnovni šoli sem zelo resno trenirala in mi je šlo prav dobro. Sem pa prav kmalu ugotovila, da na treninge hodim samo zato, da naredim čim boljši rezultat, da bi bila vedno boljša, da na tekmi naredim dober rezultat (in po možnosti zmagam)... Vse skupaj se je razvilo do take mere, da na treniingih nisem več uživala, ker sem se sekirala za vsak neuspeh (tako kot se sedaj ti) in vse skupaj je šlo lahko samo še navzdol.

Takrat sem se odločila, da ne želim nobenega športa trenirati več tekmovalno, ker se želim zabavati, družiti in predvsem nekaj narediti zase. Ta klik je prišel spontano in verjamem, da boš tudi ti enkrat prišel do njega. Ko veliko treniraš prideš do platoja, ko ne gre več naprej in takrat je treba vztrajati, ker je nemogoče da bi konstantno napredoval.

Tae!
Če se odločiš, da pretečeš letos v Ljubljani svoj prvi maraton, mislim da bo to sigurno dovolj velik motiv. Pa še nov osebni rekord boš dosegel!

Se popolnoma strinjam.

Odločil si se za 21-ko. Imaš še dober mesec časa, da "čimbolje prodaš svojo kožo". Mislim, da je prav, da greš v to smer in delaš na tem. Ima lonely prav- če LM ne bo idealna, bo lahko dobra priprava za Palmanovo- tudi med eno in drugo je časa dovolj za popravke.
IRA nas ima pošlihtane v nulo...(skoraj) vsi smo s istem procesu.
Če pogledam svoje tekme v preteklosti, je zelo malo ali nič res optimalnih, z idealnimi pripravami itd. Vedno je prisotnih kup okoliščin, ki jih potem potegnemo na dan kot argument za nastop, kakršenkoli je že bil.
Ops, tomi ti predlaga maraton . Ja, enkrat bo treba...

lp, vencelj