Peti Fotrov tek - 25. 9. 2008 Brdo - poročilo
OdgovorObjavljeno:26 Sep 2008, 08:44
Tek je zelo vsestranska in celovita zadeva tudi zato, ker vsebuje nešteto možnosti za primerjanje. Najpogostejša je vsekakor hitrost tekača, katere merjenje je osnova na vsaki tekmi in maratonu. Razen na Fotrovem teku, kjer se meri tudi teža in višina tekača. Pa ne samo to. Fotrov tek je simbol tekanja za zabavo, uživanje in druženje med tekači.
Vse to smo doživeli včeraj. Na krožni progi okoli Brda je vrvelo kot bi še vedno predsedovali Evropi. Razlika je bila v tem, da je bila organizacija teka še na višjem nivoju kot vodenje unije, da je bilo na razpolago več domačih specialitet raznovrstnih slaščic iz pečice sodelujočih tekačic in tekačev in da je bilo razpoloženje tekačev vsekakor zelo sproščeno.
Za organizacijo je tudi tokrat poskrbela Aleševa družina in to zelo profesionalno. Na pomoč je priskočil tudi vitez MitjaS, član Vitezov dobrega teka, ki ima tudi izkušnje pri odlični organizaciji tekov. Ena ključnih oseb je bil tudi Vlajko, ki je prav na vrhu vzpona, kjer je srčni utrip skakal čez ekran tekaške ure, skrbel da nismo dehidrirali in delil poživila, da ne bi omagali, še preden bi pritekli do cilja. Zahvala gre tudi Matevžu, ki je z zanimivim prikazom svoje avanture poskrbel, da čakanje na rezultate ni bilo preveč dolgo. Pri ključnem dejanju teka, podelitvi nagrad in priznanj pa sva bila z Aljo neprekosljiv par. Sicer še malo nerodna in z malo treme, ampak glede na to, da nisva za tako pomembno zadevo imela nobenega treninga, sva stvar kar dobro izpeljala. Posebno Alja je briljirala v vlogi voditeljice uradnega dela teka.
Najbolj pa sem bil ganjen ob zopetnem snidenju starih znank in znancev. Nekateri se vidimo večkrat, z nekaterimi se pa res že dolgo nismo videli in bili smo zelo veseli ponovnega srečanja. Tudi zato je tek pozitiven. Tekaški prijatelji se ne pozabimo, vedno znova nas radosti, kadar tečemo skupaj ali na isti tekmi.
Čeprav je moja forumska pisaška žilica že nekaj časa nazaj malo pojenjala, sem bil neznansko presenečen, koliko tekačev me pozna. Tudi to je vlilo vame novo vnemo in upam, da bo pripomoglo k oznanjevanju novih doživetij na teku.
Da ne rečem, kako sem bil vesel bronaste kolajne, ki sicer ni bronasta, ampak iz bolj modernih materialov in zelo lepega dizajna, torej zelo lepo oblikovana. Tudi analiza je bila obiskana kot še nikoli, saj so morali celo odpreti rezervno dvorano. Razpoloženje je bilo enkratno, neskončno debat in pogovorov, veselje ob pogledu na vedno več tekačev, ki znajo ceniti vse dobrine, ki jih prinaša tek, pa nepopisno.
Se vidimo na naslednjem teku!
Vse to smo doživeli včeraj. Na krožni progi okoli Brda je vrvelo kot bi še vedno predsedovali Evropi. Razlika je bila v tem, da je bila organizacija teka še na višjem nivoju kot vodenje unije, da je bilo na razpolago več domačih specialitet raznovrstnih slaščic iz pečice sodelujočih tekačic in tekačev in da je bilo razpoloženje tekačev vsekakor zelo sproščeno.
Za organizacijo je tudi tokrat poskrbela Aleševa družina in to zelo profesionalno. Na pomoč je priskočil tudi vitez MitjaS, član Vitezov dobrega teka, ki ima tudi izkušnje pri odlični organizaciji tekov. Ena ključnih oseb je bil tudi Vlajko, ki je prav na vrhu vzpona, kjer je srčni utrip skakal čez ekran tekaške ure, skrbel da nismo dehidrirali in delil poživila, da ne bi omagali, še preden bi pritekli do cilja. Zahvala gre tudi Matevžu, ki je z zanimivim prikazom svoje avanture poskrbel, da čakanje na rezultate ni bilo preveč dolgo. Pri ključnem dejanju teka, podelitvi nagrad in priznanj pa sva bila z Aljo neprekosljiv par. Sicer še malo nerodna in z malo treme, ampak glede na to, da nisva za tako pomembno zadevo imela nobenega treninga, sva stvar kar dobro izpeljala. Posebno Alja je briljirala v vlogi voditeljice uradnega dela teka.
Najbolj pa sem bil ganjen ob zopetnem snidenju starih znank in znancev. Nekateri se vidimo večkrat, z nekaterimi se pa res že dolgo nismo videli in bili smo zelo veseli ponovnega srečanja. Tudi zato je tek pozitiven. Tekaški prijatelji se ne pozabimo, vedno znova nas radosti, kadar tečemo skupaj ali na isti tekmi.
Čeprav je moja forumska pisaška žilica že nekaj časa nazaj malo pojenjala, sem bil neznansko presenečen, koliko tekačev me pozna. Tudi to je vlilo vame novo vnemo in upam, da bo pripomoglo k oznanjevanju novih doživetij na teku.
Da ne rečem, kako sem bil vesel bronaste kolajne, ki sicer ni bronasta, ampak iz bolj modernih materialov in zelo lepega dizajna, torej zelo lepo oblikovana. Tudi analiza je bila obiskana kot še nikoli, saj so morali celo odpreti rezervno dvorano. Razpoloženje je bilo enkratno, neskončno debat in pogovorov, veselje ob pogledu na vedno več tekačev, ki znajo ceniti vse dobrine, ki jih prinaša tek, pa nepopisno.
Se vidimo na naslednjem teku!
včeri sem bla milijone žalostna, da me ni blo z vami ... pa drugič! Aleš, a ne, kako cveti tale tek!!! Bravo 
še nisem videl. Super zagotovilo, da ga bomo še pili (sub 3:00 - sanja svinja o koruzi press 
)
smo se izognili gneči na AC, obiskali najboljšega soseda, na štartu pa (njam njam tisto čokoladno pecivo) še malo popravili svoj indeks in uspeli štartati ob 18:00. Držali smo tempo 6:00 "da se nam ne bi preveč vdiralo" 
, ki pa nas je tako sesul, da smo se morali za nekaj dolgih minut (tekaško seveda, družabno so bile prekratke) ustaviti na Vlajkotovi okrepčevalnici. Po njegovi oskrbi s pijačo in sadjem smo zopet uspeli klepetati in držati tempo do konca.
