Tekaški forum

Moj in še ene forumovke prvi tek v dežju. A je bilo prav prijetno. Nobene vročine. Prvi del teka odlična družba-potem sem ostal sam. Ogreli smo se v suhem, to je bil pa tudi edini del dneva, ko je dež počival.
In smo začeli;najprej z Lojzom, en primeren 4.30 tempo, meni se je ves čas zdelo, da bi šel lahko fuuul hitreje, a moja glava kljub pretečenim xxxx kilometrom še vedno ne obvlada maratona. Lojz me je zapustil in je prišla Barb. Ji bleknem eno neumno, ki si jo ona narobe razloži in če se nebi toliko časa že poznala bi mi najbrž še zamerila. Jo občudujem, kako jo švigne naprej (no ja dobr, jo tudi sam občudujem od zadaj).
Ene par kilometrov pretečem sam, ko pride naslednja luštkana punca. Kr bleknem, čeprav je ne poznam:A ti pa tečeš z našima forumovkama-spet bimbo jaz! Se mi je zdel, da je kr mal pospešila. Uf to je bilo šele dobr gledat od zadaj! In da bi dlje trajalo sem pospešil in jo ujel in popravil izjavo. Res ni čist isto, ampak naslednjih 5 minut je spet tekla čist mal pred menoj(Zarja). Aja pa po predaji še mal. Ves čas jo je skrbelo, kdaj bojo prišli ta hudi klanci, a sem ji pojasnil, da v A predaji ne bo hujšega-zato mi je najbrž ušla.

Pol so mi pa forumovci ušli. Oh ne, prav prijazno sta me malo za Jezerskim pozdravila Drago in Tadej, a tudi na ravnini ušla. V zadnji klanec sem ju potem še ujel in smo tekli tko na vizuelni razdalji, če se ravno komu kaj zgodi...

Navzdol jih nisem več videl, čeprav se je fuuuul naprej videlo. Sam za ilustracijo: navzdol sem tekel 22 minut počasneje ko Lučko. Bi najraje pripopal enga smeškota zraven, a ker jaz to ne delam - LUČKO MA TI SI NEVERJETEN!!!

Ej v cilju sem potem slišal še o rezultatih ostalih in sem bil kar mal žalosten, čeprav mi je tko brez afriške motivacije uspelo pretečt tole skoraj v štirih urah(glih mal več).

Smo imeli pa analizo zato podrobnejšo. Smo se drl na podlitvi, da sem še zdaj čist hripav. Punce, ne sam da so bile prve, še rezultat so imele fenomenaln!!!
Ma noben ni zaostajal.-ne moška trojka, ne popečeni podplati(sory, ne morem se načudit, kako vama je uspelo-vaju občudujem).

In ker je bilo tist v Avstriji mal malo, smo se ustavili še na Jezerskem. Čveka spet ni zmanjkal, ene čudne zaobljube so padale, Tjaša je čist zmešala mojo Alenko-tko da je bilo prav pestro.

Le utrujen nisem zdajle dovolj, pa bi moral biti! To je pa zato ker letos ne grem v Mali, žal. Bo pa Logarska in Dublin moj cilj!

Hoj forumci. Tale maraton si bom zapomnil po dveh stvareh:
- po nenormalnem dežju (ves čas je lilo kot iz škafa);
- ter po sami trasi proge;
Začetek proge je bil še dokaj normalen, kjer je Lojze pokazal vse svoje kvalitete. Njegova trasa je bila na prvi pogled »še kar ravninska«, ampak pogled vara. Proga se je neopazno, razen na nekaterih odsekih ravnine, počasi neopazno vzpenjala. Da ne govorim o Tinijevi trasi, lažji klanec, srednji klanec, klanec »pokonc« postavljen. Nehumano noro! Bravo Tini gate dol! Moja malenkost, klanec »pokonc« postavljen navzdol, klanec srednji navzdol, nekaj dokaj humanih odcepov navzdol in končno cca. 3 km ravnine. Nora dirka, norih tekmovalcev.
Vsa čast pravim maratoncem, še posebno našim iz TF: Tadeju, Alešu in Dragonsu (Drago). Bravo! Tud vam gate dol!
Za pohvalit pa so tudi naše štafete, še posebno naši TF ženski štafeti: Zarja, Vanja (SV), Simi, ki so osvojile 1. mesto. Bravo punce! Izkazala pa se je tudi TF mešana štafeta: Barb, Matjaž, Bosin. Bravo! Čestitke vsem!
Od Železne kaple sem videl samo kaplje, kaplje dežja, in to veliko kapelj. Zelo so me presenetili avstrijski policisti, ki so vzdolž proge ploskali in v slovenskem jeziku navijali: bravo dejmo, bravo dejmo. Presenetil me je tudi pečen piščanec in krompirjeva solata, ki smo jo dobili od zelo prijaznih organizatorjev in zelo prijaznih domačinov. Skratka, dobil sem občutek, kako se streže nekaterim stvarem na »senčni strani Alp«. Me prav zanima, kako bo drugo leto v Predvoru? Še enkrat, noooorrooo, ful noro!
PS
Aleš, ne pretiravaj! A si pozabu, da si jih ti do mene že 30 km odlaufu ?

Kar se mene tiče je bil tole en dan, tako, da si ga lahko zapišem.


Se za zjutraj zmenimo, da me taxi služba ( driver Lučko & co. ) poberejo ob 9.00, ker sem že včeraj uredil vse formalnosti - NE - kliče mene Tini 8.20
- živjo, smo v distroyer pubu.
- Halo, kje pa je že to
- Ja tle gor na Laborah ( predmestje Kranja )
- čaki mal; sem reku, da pred 9.00 ne grem iz Kranja ( pred eno uro sem pojedel krožnik makaronov, in nato prav lepo zadremal, oni pa da že gremo )
- OK - te pridemo pa iskat ob 9.00
- važi ( jest prou pametno) - in jih jasno, v svoji omotici, pozabim povabiti na kavo k nam ( gorenjska press )

Ko se je zgodilo, da smo se končno odpravili proti Preddvoru, je bila atmosfera že na zelo "primernem" nivoju.

V mestu štarta so se tekači že začeli zbirati, in tudi Tadeja sem kar pocukal za rokav, češ, kdo si pa ti v TF majici - vsa čast, da je v takem vremenu prišel iz Štajerske

Na štartu smo ugotovili, da se včaraj ni nihče sežgal oz. scvrl, in , da smo pripravljeni na nove dogodivščine. Na to, jasno, ni bilo treba dolgo čakati, kar je že kmalu po štartu nebo pokazalo ves svoj repertoar jokanja ( od male ihte do hude žalosti in velike paranoje ). Sicer je bilo ozračje zelo primerno za tek, pa tudi z vodo na okrepčevalnicah se je dalo malce prišparati.

Ker na štartu ni bila dogovorjena taktika, sva se z Alešem kmalu našla, in jo v tandemu pihala proti ( vsak svojemu ) cilju. Ker je bila moja pot danes naprimerno krajša kot njegova, sem malce odgovoril na njegovo rano pospeševanje, in tako kmalu ostal sam. Oznake ( vsakih 5 km ) so bile kar vidne, problem je predstavljalo le nepoznavanje proge.
Mati narava nas še kar naprej ni hotela uslišati s prošnjami o prenehanju zlivanja svoje jeze na nas - nič hudega sluteče tekače.

Tudi druga predaja ( Tini ), je z odliko opravil s progo ( deloval je kot tekaški Pantani v hribih ), in na Jezerskem vrhu smo ga nestrpno čakali, kajti želeli smo izvedeti, kako se bo kaj Lučko "kotrljao nizbrdo" ( dragi Darko - ko bi ti videl ta tek, bi za vedno pozabil svoj "slavni" izraz, ali pa bi ga predrugačil, kajti, to kar je demonstriral danes Lučko - ti lahko le sanjaš ).
V cilj je tako prinorel, da so ga morali organizatorji na silo ustaviti - človek bi še kar nadaljeval ).
Za nami so le po nekaj minutah prišle punce ( Simi ), ki jih je organizator olepšal z "obeski" za prvo mesto med ženskimi ekipami .
Za njimi še "mešančki", in na komcu "nori", ki so tekli celo traso ( Dragons, TadajK in Aleš ).Vsem kapo dol za pokazano in doseženo.

Hrana po teku pa taka, da nismo ravno padli v švohost - je zato predvsem poskrbel B vitamin v pivu ( je tako Tini ).

Na proglasitvi smo bili zopet najglasnejši, in to že takoj na začetku podelitve, ker so pač naše punce prve prejela medalje - in lični pokal.

Kot je bilo pričakovati, imajo tudi v Avstriji zelo primerne kraje za ano & lizo, pa si nismo dali dvakrat reč, in smo se takoj lotili dela, ki smo ga mimogrede, vsaj po mojem mnenju, opravili, zelo kvalitetno.

Ker pa, kot ponavadi, ne moremo iz svoje kože, smo omenjenima gospodičnama posvetili nekaj pozornosti tudi na Jezerskem - po meni znanih podatkih ni imel nihče nič proti - celo več - prav zadovoljni smo jo mahnili nazaj proti dolini

2x LP


P.S. pa naj samo še kdo reče, da mokrota ne pripelje do odličnega počutja in vzdušja

x 100!!!!!

vsi vi, ki ste dons tekal po dežju in dosegal neverjetne rezultate, še posebi pa Simi, ste moja inspiracija in edin kar lahko rečem je BRAVO!!!! super ste in vam res fuuuul čestitam!!!!!!!!! upam, da bom lahko kdaj tok dobra kt vi!

bravo in iskrene čestitke VSEM, ki ste se danes trudili po dežju in klancih navzgor in navzdol!!! punce so pa itak zgodba zase

BTW - Tini, kaj je povedal Garmin?

Tud jz sm eno fotko najdu: start maratona in TF OSOBE 331A
http://www.klub-trmastih.si/2004slike/kapla04/k%20202.jpg

PS
Lojze, tisti v desnem kotu, v rdečem anoraku, ki ti ploska je TF OSOBA 331C

Zvečer sm še zbrala toliko moči,da sm napisala svoje poročilo:

Ob sedmih smo bili dogovorjeni, da me Boris in Matjaž pobereta na dogovorjenem mestu.. Ker ju ob sedmih še ni bilo, sm že mislila, da sta si premislila, ampak seveda se kaveljci ne dajo. Ko smo se peljali iz Ljubljane smo poskušali najti čimveč bodrilnih besed, kajti peljali smo se v najbolj temnejšo črnino kar jo je bilo na nebu. Pa sej do štarta so še tri ure,kaj vse se še lahko zgodi do takrat.
In res,ko smo prišli v Preddvor se je začelo jasniti. Na mojem licu se je že risal nasmeh. Mislila sm si:«Fanta, vsaj jaz bom tekla po suhem!« Ampak očitno nisem pustila prejšnji dan sežgati vseh grehov na žerjavici in sem morala okusiti, še energijo dežja in s tem premagati kr nekakšen strah pred tekom po dežju.
No in ko smo tako sedeli v lokalu in je dež začel ponovno padati, sta se moja dva fanta zopet izkazala. Vi ne morte mislit, kako sta čvekala.Komaj sm jih dohajala. A in to sam zato, da bi preusmerila mojo pozornost dežju. Hvala.
Potem smo se odpravili. Na parkirišču, sta se fanta izkazala kot odličen support pri pripravi mlade tekačice. Veste kaj, roke se jima še nič ne tresejo.
Opravili smo se proti štartu. Sama sm že začela s pripravami na tek. Na štartu je že bila zbrana tudi vsa ekipa udeležencev TF-kaj vas bi naštevala,ko pa itak veste kod ste bili-tisti,ki pa vas ni bilo med nami,vam je pa lahko žal,vsekakor boste pa brali o nas.
Pred samim štartom sem dobila še zadnje nasvete izkušenega tekača-sej ne da ne bi vedla-le poklicna informacija,kajne?! Ampak ravno te zadnje besede,so mi med tekom dale dodatnih moči.
Ker ni ne vem kaj deževalo, sem se odločila da tečem brez kapice. Optimist pa tak-hahaha. Mimogrede, s kapico sem kasneje pritekla do menjave-in fanta še enkrat hvala,da sta mi jo dostavila. Priporočam vsem, ki še niste imeli takšne izkušnje.
Že po uvodnih kilometrih nas je začelo prati,kot da se ne bi doma tuširali en mesec in da smo prišli na neko temeljito umivanje in ne na tek. Kmalu pa sem ugotovila-zlasti še po tem,ko sm že imela zaščitene očke, da je v bistvu zelo dobro teči v dežju. Ko imaš razčiščeno v glavi, se vse da!!! Začela sem dejansko uživati. Ko so se mi roke posušile,sem odprla dlani in že so jih ovlažile kapljice. A da bi me zeblo. Kje pa! Sej ni časa, ko je pa treba tečt.
Tekla sem kar se je dalo hitro, saj sem vedela, da Matjaž že nestrpno čaka na menjavo, kajti za motivacijo sm jima v avtu pustila nekaj zelo dobrega!
In res. Pri menjavi me je že čakal Boris s fotoaparatom v roki,da bo arhivirano,da sm tekla v dežju in prišla do predaja vsa mokra.
Zelo hitro se je bilo potrebno preobleči, kajti sedaj, ko sem se ustavila in se je telo začelo umirjati, pa me je že začelo zebsti. A ob dobri pomoči, mi je to zelo hitro uspelo in že sva z borisom, v toplem avtu drvela proti drugi menjavi.
Ja Matjaž,mau sva se pa smejčkala, ko sva štela vse tiste ovinke v klanec. Ampak sva vedla, da boš ti z njimi opravil »za čas posla«. Vedla sva sicer, da če bi ti dostavila še kakšen cigaret, da bi bil še za vsaj 5 minut boljši, sam kaj ko je pa deževalo in bi ti le-ta ugasnila,še prej ko bi ti uspel narediti dva dima.
Na mejnem prehodu je pihalo in bilo je res mraz. Ko sem grela roke Lučku in Simi,sm si mislila, še dobr, da je vse že za mano. Sama pa sm kar žarela-res čudno tole pretakanje energije!
Boris je bil pripravljen, da se »odkotrlja« proti Železni Kapli. Kaj bi zgubljala besede, ko je govora o profiju. Človek je bil miren, kot da sploh ne gre tečt. Sej ne vem.Lahko pa da ga je blo le tolk strah, kaj bo z njegovim avtom, ki je bil od takrat naprej v mojih rokah.
Matjaž je pritekel izza ovinka k' da bi se mu še kam naprej mudil. Kasneje sem sicer kamlu spoznala v čem je finta. Takoj ko je imel na sebi suhe hlače so mu misli že odtavale-a še ugibate k čemu?-ja cigaretu,vendar. »Ne Barb, tolk se nama pa spet ne mudi v dolino,da si ne bi jst mogu enga pržgat.«,so bile njegove besede.Faca!
V Železni Kapli so že bili naši, ki so čakali tekače zadnje menjave in pa seveda vse tiste, ki so bili tako močni, da so se odločili in premagali celotno pot kr' sami. Svaka čast še posebej tistim.
Sledilo je »polnjenje baterij« in proglasitev najboljših. Posebna pohvala velja edini ženski trojiki.Bravo punce! Simi, sam upam,da so te spustl čez carino s pokalom.
Pri žrebanju pa so itak nekatere naše številke pozabil dat v klobuček.
Na poti domov smo v našem avtu napravili še kratko ana-lizo.A ja fanta,obljubim, da drugič bom pa nadoknadla tistih 5 minut, sej zdej vem v čem je finta. Vrjemte mi, da je uspeh 100% zagarantiran, kajti tako izkušena mačka, me že en bi naučila kakšne neumnosti, a ne da fanta!?
No in že smo prišli v Ljubljano in za nami je bil še en za res lep tekaški dan, čeprav zame poln nekih novih spoznanj, ki so me navdali z željo, da še kdaj odtečem v mokroti.

Preživeli smo lep dan klub dežju ,ki nam ga ni pokvaril.Udeležba TF v Predvoru 12 tekačev. odlično ! Pred tekom smo naredili strategijo , z "ožigosanimi" analizo prejšnega dne in start je bil pred nami .

S Tadejom sva se na prvih metrih spoznala in se odločila, da progo pretečeva skupaj.Do Jezerskega sva šla v tempu 5.20 - 5.30, kar se je kasneje izkazalo za pravilno odločitev saj nama je ostalo dovolj moči za soliden tempo na klancu pred mejo. Prehod čez mejo ob bučnem navijanju TF in ostale logistike in pot se je naenkrat obrnila navzdol.Prvi km je bil nekako težek vendar , ko se telo navadi na drug teren ( klanec navzdol) je zopet vse lažje. Klanec je trajal skoraj do cilja tako da je tempo teka navzdol bil dosti hiter.

Dež je bil vso pot neusmiljen tako da je bila pot na Jezersko podobna vodnim drčam v Aqualandu. Edino kar je bilo suhega na meni je bila notranjost Polarja.
Zaključek prireditve je že Lučko opisal tako da tudi z moje strani vse pohvale.Na koncu še analiza, komentarji in občudovanje rezultatov zmagovalcev tako da se jew dan zaključil v prijetni atmosferi.

Na koncu se moj za žensko ekipo , ki je zmagala v štafeti .Ženski del TF je začel pobirati medalje tudi na drugih straneh meja.
Evropa pazi se TF prihaja!

Mojo zgodbo je praktično že Drago povedal. Vesel sem, ker sem premagal maraton in predvsem sebe v takšnih pogojih, ki pa na koncu niti niso bili tako slabi. Dejstvo je, da je odločala pamet (kot vedno).
Po klancu navzdol sva prehitela enega tekača, ki nama je očitajoče povedal, da sva se prej "šparala". No on se je pač "šparal" bolj na koncu.
Čestitke vsem ostalim TF-ovcem!
Super, nimam drugih besed.

P.S.: posebna zahvala gre ženi za optimalno logistiko (hrane, pijače,... v izobilju).

Še ena zadeva, ki me je presenetila.Ko sem doma pogledal v vrečko z reklamnim materialom se nisem mogel načudit kako so se avstrijci pripravili na ta tek.Ogromno informacij o znamenitostih, gostilnah ,hotelih, zdraviliščih maratonih v bljižni prihodnosti ( Vrbsko jezero , Celovec ,Graz) in še in še in še. Pri nas pa nobeno turistično društvo ne vidi interesa da bi se povezal z " Trmastimi " , ki slovi daleč naokoli kot izreden organizator tekem. Pač smo dežela polna denarja.

Aleš napisal/-a:in je prišla Barb. Ji bleknem eno neumno, ki si jo ona narobe razloži in če se nebi toliko časa že poznala bi mi najbrž še zamerila. Jo občudujem, kako jo švigne naprej (no ja dobr, jo tudi sam občudujem od zadaj).

....Ma noben ni zaostajal.-ne moška trojka, ne popečeni podplati(sory, ne morem se načudit, kako vama je uspelo-vaju občudujem).

Aleš ni panike,zamere nobene.
...za od zadaj bom pa tud še kdaj poskrbela,prav

Drugač pa ,tako kot je tebi uspelo v Maliju,je nama uspelo na žerjavici.

LojzeP napisal/-a:Na štartu smo ugotovili, da se včaraj ni nihče sežgal oz. scvrl,

Na žalost nekaterih-mogoče,se kr nekako nisem mogla užgat,pa čeprav sem šla tud na tisto,ta zadnjo,k' je sam za veterana. Sem direkt vanjo gledala.Hud občutek. Res.Če bo čas mal več napišem še v temi namenjeni hoji po žerjavici

Tud moje čestitke vsem!Odlični ste!

Ne najdem pravih besed, da bi zapel slavospev našim gorskim tekačem in posebno tekačicam, ki so se spet ovenčale z odličji. Dva huda gorska maratona v najslabšem vremenu, pa v poročilih s tekov ni zaznati niti trohice slabe volje, obžalovanja ali negodovanja zaradi težkih pogojev. Še več, vsi udeleženci so zadovoljni, vsi so si pridobili nove izkušnje in vsi bodo drugo leto še tekli na teh težavnostnih gorskih preizkušnjah.
Bravo!

Žal, pa po pregledu vseh športnih poročil v osrednjem slovenskem dnevniku ni niti besedice o tem. Od tajskega boksa do ameriškega golfa so napisani rezultati, rubrika ima celo naslov Šport od A do Ž, pa o gorskih maratonih Štirih občin in Preddvor - Železna Kapla niti črke. Seveda je o vsem drugem napisano do podrobnosti, o gorskih tekih, ki kažejo na slovensko gostoljubnost, na katerih je videti dobršen del lepot slovenske dežele, na katerih se kaže srčnost, vzdržljivost in zdravje tekačev in tekačic pa se nikomur ne zdi vredno napisati ničesar. Zraven pa so jih polna usta zdravja v naravi, koristne rekreacije in promocija športa in turizma. Škoda zamujene priložnosti.

Vsem udeležencem še enkrat vse čestitke za premagane gorske ovire na teh napornih maratonih, še posebno ženski del, ki v tako ekstremnih razmerah pobira tudi odličja.

Po slikcah sodeč vam tudi "OLUJA" ne more do živega , čestitam vsem skupaj!

Nataša napisal/-a:upam, da bom lahko kdaj tok dobra kt vi!

Nataša, ne mi ne vi, mi vsi smo dobri, pa kaj dobri, vsak iz TF je dober, pa kaj dober, je ZAKON .