2.TEKMA ZA POKAL ALPE ADRIA RACE WALKING -ZAGREB, 19.4.2009
OdgovorObjavljeno:19 Apr 2009, 18:11
Najprej moram še dopisati, da je bilo to tudi odprto prvenstvo Hrvaške v hitri hoji na cesti.
In ker sem klepetulja tudi pri hoji, si drzem v Tekaški forum napisati poročilo, pač - o hoji.
Tekma je bila v Zagrebu okoli jezera Bundek. Vam povem, samo da se čudiš, kako urejen park, ki je hkrati vse, od igrišč za otroke, kopališča v jezeru, rekreacijskih poti za kolesarje, rolarje, tekače, hodače, do piknik placa za zabave željne. In vse TIP TOP urejeno, brezhibno čisto, wc na vsakem drugem koraku- brezhiben... ma res, mislim, samo za občudovat...
No, tolku za si slino dobit...
Iz Slovenije sva prišla v Zagreb vsak s svojo družico dva, jaz in Hitrohodec. No, prišel je tudi Veršec, a mora počivati zaradi noge, tako da je bil le gledalec.
Moški so imeli za obdelat 20 kilometrčkov, kar je zneslo 12 krogov okoli jezera, me nežne dušice pa 10 km oz. šest krogov. Bem, sem si rekla, ko sem se spraševala, kako bom zdržala, saj to niti sedem ni... Bo že...
Pri moških je bilo kar konkurence od Avstrijcev, Italijanov, seveda gostiteljev Hrvatov pa do našega Fabiota. Pri ženskah je iz Bosne prišla Meliha, jaz iz Slovenije, ostale predstavnice so bile iz Hrvaške.
Napoved se tokrat ni sfižila in od začetka do konca tekme smo res imeli na poti prijeten tuš. Saj tuš je res prav pašal, ma gnile noge v copatih pa prav nič, vsaj meni ne.
Zdaj, pri moških nimate skoraj kaj ugibat, kdo je zmagal. Hitrohodec, ne, kdo pa. Vam povem, on gre pa ku raketa. Za njim je v cilj prišel kot drugi Želimir , tretji pa je bil Saša. Pridte kdaj navijat, pa jih spoznate. Sami fejst fantje.
Pri nas je bila prav zares zgodba zase predstavnica iz Bosne Meliha. Mislim, punci svaka čast. Bi mi lohku dala en krog in pol fore, še jo ne bi nesla.
Jaz sem tja do četrtega kroga še nekako sledila Vlasti, mislim sledila, tako, da sem jo videla pred sabo, sto al pa dvesto metrčkov, pole je pa vžgala na turbo in mi kar izginila izpred učk.
Okrepčevalnica ob krogu non stop polna, vode ali soka.
No, v cilj pa sem le prišla kot tretja s časom 1 ure in 7 minut. Ma, sem bila kar kontenta z rezultatom. Sploh še glede na to, da sem tooolkuuu trudna od včerajšnje gorske na Javornik.
Ko smo se umili in preoblekli, je tudi dežek ponehal in gostitelji so nas v parku pogostili, ma z vsem mogočim, od pečenja na žaru, do paradižnika, čebule, kruha, pijače, take, kot si jo poželiš, ja , za konec paše pa še dolče, nje...
Med seboj smo se pogovarjali kot najboljši prijatelji, čeprav sem s par ljudmi sploh prvič govorila.
Sledila je še podelitev pokalov in nagrad najboljšim in počasi se je bilo treba odpravit proti domu.
Z VELIKIMI ČRKAMI NAPIŠEM, DA SEM PREŽIVELA EN KRASEN DAN S PRIJATELJI.
Ja, pa še cena za tak dan: 30 kun, kar znese 4 EVRE.
Ker malo vem, da berejo tudi naš forum, se jim moram še po forumu zahvalit:
HVALA VAM ZA OVAJ KRASAN DAN. DA BI JOŠ PUNO PUTA TAKO BILO...
In ker sem klepetulja tudi pri hoji, si drzem v Tekaški forum napisati poročilo, pač - o hoji.
Tekma je bila v Zagrebu okoli jezera Bundek. Vam povem, samo da se čudiš, kako urejen park, ki je hkrati vse, od igrišč za otroke, kopališča v jezeru, rekreacijskih poti za kolesarje, rolarje, tekače, hodače, do piknik placa za zabave željne. In vse TIP TOP urejeno, brezhibno čisto, wc na vsakem drugem koraku- brezhiben... ma res, mislim, samo za občudovat...
No, tolku za si slino dobit...
Iz Slovenije sva prišla v Zagreb vsak s svojo družico dva, jaz in Hitrohodec. No, prišel je tudi Veršec, a mora počivati zaradi noge, tako da je bil le gledalec.
Moški so imeli za obdelat 20 kilometrčkov, kar je zneslo 12 krogov okoli jezera, me nežne dušice pa 10 km oz. šest krogov. Bem, sem si rekla, ko sem se spraševala, kako bom zdržala, saj to niti sedem ni... Bo že...
Pri moških je bilo kar konkurence od Avstrijcev, Italijanov, seveda gostiteljev Hrvatov pa do našega Fabiota. Pri ženskah je iz Bosne prišla Meliha, jaz iz Slovenije, ostale predstavnice so bile iz Hrvaške.
Napoved se tokrat ni sfižila in od začetka do konca tekme smo res imeli na poti prijeten tuš. Saj tuš je res prav pašal, ma gnile noge v copatih pa prav nič, vsaj meni ne.
Zdaj, pri moških nimate skoraj kaj ugibat, kdo je zmagal. Hitrohodec, ne, kdo pa. Vam povem, on gre pa ku raketa. Za njim je v cilj prišel kot drugi Želimir , tretji pa je bil Saša. Pridte kdaj navijat, pa jih spoznate. Sami fejst fantje.
Pri nas je bila prav zares zgodba zase predstavnica iz Bosne Meliha. Mislim, punci svaka čast. Bi mi lohku dala en krog in pol fore, še jo ne bi nesla.
Jaz sem tja do četrtega kroga še nekako sledila Vlasti, mislim sledila, tako, da sem jo videla pred sabo, sto al pa dvesto metrčkov, pole je pa vžgala na turbo in mi kar izginila izpred učk.
Okrepčevalnica ob krogu non stop polna, vode ali soka.
No, v cilj pa sem le prišla kot tretja s časom 1 ure in 7 minut. Ma, sem bila kar kontenta z rezultatom. Sploh še glede na to, da sem tooolkuuu trudna od včerajšnje gorske na Javornik.
Ko smo se umili in preoblekli, je tudi dežek ponehal in gostitelji so nas v parku pogostili, ma z vsem mogočim, od pečenja na žaru, do paradižnika, čebule, kruha, pijače, take, kot si jo poželiš, ja , za konec paše pa še dolče, nje...
Med seboj smo se pogovarjali kot najboljši prijatelji, čeprav sem s par ljudmi sploh prvič govorila.
Sledila je še podelitev pokalov in nagrad najboljšim in počasi se je bilo treba odpravit proti domu.
Z VELIKIMI ČRKAMI NAPIŠEM, DA SEM PREŽIVELA EN KRASEN DAN S PRIJATELJI.
Ja, pa še cena za tak dan: 30 kun, kar znese 4 EVRE.
Ker malo vem, da berejo tudi naš forum, se jim moram še po forumu zahvalit:
HVALA VAM ZA OVAJ KRASAN DAN. DA BI JOŠ PUNO PUTA TAKO BILO...