MEDNARODNO PRVENSTVO ZAGREBA V ATLETIKI ZA VETERANE,24.5.09
OdgovorObjavljeno:25 Maj 2009, 10:03
O, sem dolžna eno poročilce iz Zagreba, kjer se je včeraj na atletskem stadionu mudilo kar nekaj Slovencev.
Ma se nam je res mudilo, saj smo šli domov vsi z medaljami, kolikor sem uspela gledati...
Še okoli poldne včeraj še vedno nisem vedela, ali bi šla ali ne bi šla. Pa sem mojega dragega le prepričala, da sva se odpravila proti Zagrebu. Bejžmo, bo, kar bo...
Nedaj bože, da nisem imela Garmina, ker bi še sedaj iskala ta stadion, ki je prav poleg stadiona Dinamo Zagreb, a kaj ko je v primerjavi s ta velikim, tak mičken, da še Zagrebčani sami skoraj ne vedo zanj...
Še policaj mi ni vedel povedati, kje bi to bilo, pa sva bila le 200 m proč ... No, ko smo končno pogruntali, da je to nekako en repek ta glavnega stadiona, smo le prišli na prizorišče.
Sama sem se seveda udeležila hitre hoje. vsi smo nekaj jokali in stokali, kako bo vroče med tekmo in res je tako tudi bilo. Moram priznati, da ne pomnim, kdaj mi je zadnjič tako po hrbtu teklo. Edina sreča v nesreči je bila ta, da je en kos proge, tako enih 40-50 metrov bil v senci, da smo takrat, no, vsaj sama sem, zajeli zraka za ostal del.
Vlasti sem kar pridno sledila, sem pa morala sama res dati vse od sebe, da me zasledovalka Selma ni ujela.
In ta vse od sebe se mi je obrestoval z novim državnim rekordom, a ne vem še kakšnim, ker še nisem videla cajtov, ker sem odhitela domov, vem pa da je, ker pod 19 minut nisem še nikdar šla.
Seveda mi ni treba razlagat, kdo bi lahko zmagal pri moških, ne? To je bil naš Hitrohodec, ki je zjutraj že odtekel tek v Domžalah in se za piko na I pripeljal še do Zagreba. Ja, ma da ne boste mislili, da je samo hodil...tudi kopje je metal in tudi tu pobral medaljo.
Kej čmo, kdor je, je, nje?
Od veteranov sem poznala le Marjana Devetaka, ki je zmagal v metu krogle, je pa bilo res kar nekaj Slovencev, a kaj ko jih še ne poznam... ( he, he, sem še frišna veteranka)
No, po podelitvi sva hitro zbezljala domov.
Vam pa moram mus še to napisat. Da bi vi videli, kaj je to bilo vse plavo, ko so navijači Dinama prihajali na nogometno tekmo na ta glavni stadion. Ma, to so bili tisoči in tisoči ljudi, vsi v modrih majicah, da je bilo res veselje gledat. Jaz kaj takega še nisem doživela, iz vseh strani, kamor koli si pogledal, vse plavo. In mlado in malo manj mlado...Še sreča, da sva imela tudi midva modre majice, če ne bi nas lohk še kej čudno gledali, odkod sva se pa zdej midva vzela... To pa so ta pravi.
Ma se nam je res mudilo, saj smo šli domov vsi z medaljami, kolikor sem uspela gledati...
Še okoli poldne včeraj še vedno nisem vedela, ali bi šla ali ne bi šla. Pa sem mojega dragega le prepričala, da sva se odpravila proti Zagrebu. Bejžmo, bo, kar bo...
Nedaj bože, da nisem imela Garmina, ker bi še sedaj iskala ta stadion, ki je prav poleg stadiona Dinamo Zagreb, a kaj ko je v primerjavi s ta velikim, tak mičken, da še Zagrebčani sami skoraj ne vedo zanj...
Še policaj mi ni vedel povedati, kje bi to bilo, pa sva bila le 200 m proč ... No, ko smo končno pogruntali, da je to nekako en repek ta glavnega stadiona, smo le prišli na prizorišče.
Sama sem se seveda udeležila hitre hoje. vsi smo nekaj jokali in stokali, kako bo vroče med tekmo in res je tako tudi bilo. Moram priznati, da ne pomnim, kdaj mi je zadnjič tako po hrbtu teklo. Edina sreča v nesreči je bila ta, da je en kos proge, tako enih 40-50 metrov bil v senci, da smo takrat, no, vsaj sama sem, zajeli zraka za ostal del.
Vlasti sem kar pridno sledila, sem pa morala sama res dati vse od sebe, da me zasledovalka Selma ni ujela.
In ta vse od sebe se mi je obrestoval z novim državnim rekordom, a ne vem še kakšnim, ker še nisem videla cajtov, ker sem odhitela domov, vem pa da je, ker pod 19 minut nisem še nikdar šla.
Seveda mi ni treba razlagat, kdo bi lahko zmagal pri moških, ne? To je bil naš Hitrohodec, ki je zjutraj že odtekel tek v Domžalah in se za piko na I pripeljal še do Zagreba. Ja, ma da ne boste mislili, da je samo hodil...tudi kopje je metal in tudi tu pobral medaljo.
Kej čmo, kdor je, je, nje?
Od veteranov sem poznala le Marjana Devetaka, ki je zmagal v metu krogle, je pa bilo res kar nekaj Slovencev, a kaj ko jih še ne poznam... ( he, he, sem še frišna veteranka)
No, po podelitvi sva hitro zbezljala domov.
Vam pa moram mus še to napisat. Da bi vi videli, kaj je to bilo vse plavo, ko so navijači Dinama prihajali na nogometno tekmo na ta glavni stadion. Ma, to so bili tisoči in tisoči ljudi, vsi v modrih majicah, da je bilo res veselje gledat. Jaz kaj takega še nisem doživela, iz vseh strani, kamor koli si pogledal, vse plavo. In mlado in malo manj mlado...Še sreča, da sva imela tudi midva modre majice, če ne bi nas lohk še kej čudno gledali, odkod sva se pa zdej midva vzela... To pa so ta pravi.
