Tekaški forum

nekdo mora začeti z vtisi

Seveda najprej pohvala organizatorju.
Strmin v okolici za naslednje leto ne bo zmanjkalo.
Na Bovško še pridem, saj imam že dve planinski karti,
zagotovo pa v najbližji prihodnosti na rafting.

še rezultati:
http://www.treking.si/sl/2009-bovec-tre ... ltati.html

lepo porabljen dan organizator se je potrudil, da nam je bilo vsem lepo. vreme super, proga polna zanimivosti, zato sem nevoščljiv tistim, ki so uživali še enkrat toliko- na ultri
lp, mirko

Vsem čestitke, predvsem pa ekipi "mici je zakon" za stopničke, sta res dobra.

V Bovcu so nam spet pripravili krasno tekmo. Tokrat smo se bolj "zadrževali" (no ja, no ja na južni strani Bovške kotline v prijetni senci Javorščka in Polovnika. Sploh Polovnik je bil vreden truda. Čeprav med tekmo ni veliko časa za oziranje naokoli, razgleda s Polovnika res ni bilo moč spregledati.

STL, samo tako naprej. Se vidimo v Lučah!

Kot kažejo dosedanje izkušnje, bodo trekingi pod okriljem bovških hribov in prizadevnih organizatorjev vedno nekaj posebnega , tako zaradi res lepih razgledov, kot tudi zaradi učinkovite organizacije. Še posebej moram pohvaliti letošnje pokale, kdor se je tega spomnil si zasluži en gromek aplavz , namesto kelihov smo namreč prejeli simpatične bovške ovne oz. ovce na ličnem podstavku, če kdo od dobitnikov obvlada veščine lepljenja slik na TF, bi to res lahko storil, so prav prisrčne.
Proga je bila bolj gorska, manj tekaška in od začetka najtežjega dela dalje (vzpon na Špik) sem jo premagovala pod okriljem treh mušketirjev (Mickin Andrej, Aleksander in Gregor), ki so po mojem spektakularnem padcu celo malo upočasnili. Baje!
Žal še vedno ne vem, kakšna je bovška skuta, ker jo je zopet zmanjkalo. Je pa zato, kot je bilo obljubljeno v Muti, padla runda - še enkrat: vse najboljše Aleksander!
Z Andrejem sva bila vesela povratka pohodniške ekipe Vovar 940, po daljši odsotnosti sta dosegla odlično 5. mesto. Sicer pa: ČESTITKE VSEM UDELEŽENCEM
Meni je bilo super .
Hvala za čestitke, Glumac.

Ja, Darja. Prav imaš. Tisti bovški koštruni so res prav simpatični. Škoda da ne obstaja posnetek (ali pač?) celotnega tropa tam na mizi z nagradami.

Žarko, ena fotografija je pa le v galeriji na spletni strani Treking lige. Kot praviš - takšna, ko je bil trop čakajoč na podelitev zbran na mizi

Čestitke vsem udeležence Bovec Trek Race 2009, prav vsak je doživel lepote hribovja nad Bovcem v najlepši možni luči, skupaj s perfektnim vremenom. Lokalni organizatorji so se ponovno izkazali in pripravili res atraktivne proge, na katerih so se tudi lokalni matadorji čudili marsičemu.

'Uradno' poročilo je že na spisano, v galeriji najdete prve slike, med rezultati pa najdete svoje dosežke.

In seveda zdaj-že-zelo znane bovške ovce.

Ja, tokrat sva jo s Petrom pa res do dobra zakvačkala....mislim tole našo traso....tako, da četudi bi bila na voljo volna od vseh bovških ovc, je ne bi bilo dosti......ampak, tudi to spada zraven oziroma to da čar tovrstnim dogodivščinam... še danes mi ni jasno kje vse smo bili (divjini se ni izmuznil še Matej-jetro in še "nekdo") in po katerih vseh grapah smo se prebijali...ampak vsekakor je "bovška divjina" čudovita....

čestitke vsem....

P.S. Pokalčki so pa res izvirni - vsa pohvala organizatorju

Še kratko in jedrnato z moje strani - udeleženke planinske kategorije:
zgodnja objava trase z višinskim grafom,
na trasi veliko sence,
dovolj možnosti za oskrbo z vodo,
adrenalinski spust z Utre čez Brda,
»tuširanje« v Soči,
čompe in skuta, katere sem bila deležna le »ta malo žličko«, kolikor je je ostalo ,
izvirni pokali in lepe nagrade,
slaba črno-bela kopija zemljevida z vrisanimi točkami,

Splošni vtis: ODLIČNO
Zahvala organizatorjem za pripravo te enkratne in nepozabljive prireditve.

Posebne čestitke kamniškim trekerjem (ki jih ni malo ), in seveda vsem ostalim.
Če bo Bog dal , se vidimo drugo leto. Že zdaj razmišljam, kam nas boste poslali.
Lp E.

Še ena super zgodba iz serije STL Tale t(r)ek je bil res zgodovinski saj smo šli mimo nekaj mest s posebnim mestom v naši zgodovini; tragično zadnje bojišče partizanov na Golobarju pa čez pobočja Javorščka, kjer so avstroogrske enote v mrzli oktobrski noči sestopile v Slatenik in potem spet naskočile Polovnik - tako kot mi skoraj Zdaj je vse skupaj gosto in divje prerastlo, ampak tisti resnobni čas je še vedno tako lahko začutiti. Vprašanje, če bi se kdaj sam spravil raziskovat Polovnik (čeprav sem to željo že lani naglas izrazil - evo in se mi je izpolnila ), pa smo ga dobili za posladek. Če zdaj rečem potiho Krnčica.....a gremo naslednje leto tja? Hvala vsem še enkrat za res imeniten dan in ker je menda za naslednje leto v nagradnem skladu tudi bovško državljanstvo pridemo spet itak.
lpŽ

Kakšen dan!! Sonce s tolk lepim in toplim nasmehom že v ranem jutru, da bi se mu kr na žarek obesil in kakšno sekundo bingljal in se čudil lepim vrhovom Bovca in tišini bližnje gmajne! Z Jelenovim Martinom-Polancem (in še in še je teh vzdevkov, ki mu jih vedno znova dodajam in upam, da ni jezen ...) sva modro ugotovila, da bo vroče
In smo šli z ultra štartom na polno, kot da je cilj čez 10km. Žine, Tine in Matej M. zginejo, velblodi in jelen ter še nekaj njih, grizemo in tud tečemo.
Proti Golobarju je bilo še vse dokaj na nivoju, z manjšo krizo, ki jo bom enkrat naslonu na en bukov drevo tolk trdo, da še men nou nč jasn........matr me podraž! Se opravičujem
No, kaj se je zgodilo pri spustu in kam smo odšli pa tud Aviju, kot piše, ni povsem jasno! A ste kdaj gledali movie "Southeren comfort-Južnjaška uteha"? No, mi smo doživeli še nekaj bolj groznega. Nekaj, mnogo bolj strašnega.....Humski potok!! !! Mislm...me je imel, da bi se kar pod korenine ulegu pa fajn na debelo z listjem zagrebu in obmiroval, za en par dni Blamaža!!!
Ko smo se pritepli ven iz objema stoletnih vod in senc je PeterM ugotovil, da moramo po moško oddelati še preostale "ravninske " KT. Z Avijem skomigneva in s pritajenimi kletvicami drgnemo dalje.....vse do cilja in brez Polovnika.
Kaj se to učimo!!?

Hvala Petru in Aviju za dobro družbo, čestitke mojstrom v ospredju ter vsem ostalim in pohvala organizatorjem v navezi z ostalimi, ki ste kakorkoli prispevali k temu velezglednemu dogodku!!

Bovec Trek 2009. Ta čudoviti treking, ki nam je nekaterim naložil po zadnji.
Da je bilo kar veselje. Izgubljanje v nulo. Bredenje, ki ga težko pojasniš komurkoli,
ki ni bil zraven. Kakorkoli je neverjetno, sem šele po tistem, ko smo prišli v cilj
ugotovil, kje je finta. Bila pa je tako enostavna, da bi bila težko bolj.
Saj se spomnite tiste debele rdeče oznake, ki je bila blizu lovske koče in je kazala
levo. In napisa Čezsoča. Ampak tam smo nekateri zavili desno, čez potoček, pa malo gor
In v daljavo, prečenje. Čakali smo, da bo odcep desno na B7a. Pa ga ni bilo in smo šli dalje.
In še naprej. Z AVI-jem in Matej-Jethrom in še enega mladeniča smo zapeljali. Potem pa smo šli v dolino in prišli smo na brezpotja.
Strmine. Gledam v zemljevid in izumim, da gre za Humski potok. Pa ni bil. Oprosti Matej. Ko bi vsaj bil. Ne, bil je Slatenik, še bolj vzhodno. Nekaj časa smo prečili po izohipsi. Dokler nismo po dolgem lazenju prišli do povsem neprehodne situacije. Potem pa dol. Ponovno do Slatenika.
Pa do slapa. In spet dol. Naleteli smo na deželo palčkov. Šli gor. Ker, kot je AVI rekel, ta pot vsaj nekam pelje. In smo spet prečili proti zahodu in končno prišli na cesto, ki leži pod KT6. Še malo makadama in po nekaj urah, (toliko smo porabili od KT5 do KT6), smo prilezli do jame.
Prav tedaj sta bili v jami moja žena Irena in Davidova Andreja. Skratka, šestico sta osvojili pred nama. Hvala bogu, da je vsaj njima šlo kot po maslu. Mi trije pa smo jo mahnili še do 7 In 8, kjer nas je ujel časovni limit. Potem pa še 12 in cilj. Polovnik pa kdaj drugič.
Počasi se z Ireno odpraviva domov. Vedno znova se mi pojavljajo slike tistega dela, kjer
smo zamočili. Kako nam je to uspelo. Kaj vse smo spregledali.
Na primer. Ko smo bili na križišču, smo jasno slišali pod sabo glasove skupine pred sabo.
V njej je bil Žarko in še nekateri. Moj hitri rezime. Fantje imajo GPS in so našli bližnjico.
In še in še podobnih nians. Na primer, ko se je David obrnil in jaz z njim, pa je prišibal Matej in smo spet obrnili. Matej, ti nisi nič kriv, da ne boš narobe razumel. Pa to, da je bila na karti, ki smo jo dobili narisana le ena markirana pot in ta naša po kateri smo šli, je tudi imela nekakšne markacije v sledovih. Na vsake precej časa kakšno rdečo črtico. In še veliko tega.

Ampak dosti jokcanja. Bistveno je, da sem vseeno užival. Pa četudi je bil užitek prepreden z nejevero in kančkom razočaranja. Vsemu navkljub mi je treking še bolj všeč. In bil sem navdušen, ko sem videl, kako odlično sta opravili z nalogo streli Irena in Andreja.
Čestitam vsem za odlične rezultate. Ampak tisto križišče mi ni šlo iz glave. V nedeljo sem se zgodaj zbudil in se odpravil na tek na Ratitovec. Tja sploh nisem imel namena iti. Ampak sem skušal klin s klinom ven dati. Bilo je vroče. Noge nekoliko težke, malo je pa pomagalo. Zdaj pa GM4O. Se vidimo na prihodnjih dogodivščinah.

Vidim, da ste se imeli dobro! Ob toliko prireditvah ta vikend je šla tale z mojega programa. Morda se pridružim naslednje leto...
Bravo vsem! Darja pa ostaja moj "ženski trekingški vzor"...