Tekaški forum

Že navezgodaj smo se do Logatca nabrali Barb, Aleš, LojzeP in jaz, med potjo pa smo prejeli še klic Pie, Erota in Tobija, da se nam pridružujejo.
Bilo je fino, meni še posebej, ker je bil ti prvi uradni tek po dveh mesecih, le Barb je bila tokrat prikrajšana za sladke tekaške kilometrčke, kar se ji je poznalo na izrazu... jo še kako razumem.

LojzeP in Aleš sta podrla svoj rekord, a o tem bosta sama kaj več napisala, mene bi pa skoraj kap, ko sem bila poklicana, da sem bila 2. v svoji kategoriji med vsemi teki. Ja, spet medalja:)

Spoznala sem Ines, ki me je prilično presenetila, ko me je od daleč ogovorila "O, Staša!" In vsa njena ekipa je res neverjetno skrbela za nas... teranov liker, makaroni, piškotki, družba...

Na sploh pohvale organizatorjem, da so žrtvovali vse julijske nedelje, da smo lahko tekli. Meni je žal, da se nisem mogla že prej udeležit tega teka, bi bilo fino pridit večkrat, ne predstavljam pa si volje organizatorjev!!! Pohvale!!!! Tak preprost, luštn tek! Ravno prav za vrnitev

No, potem smo obiskali še gostilno Muha v Lokvah, kjer smo se okrepčali.. jaz z joto in palačinkami.

Višek dneva pa je bil obisk domačije od Aleševe Alenke staršev v Žireh in skok v domači bazen. Verjetno je malce hecno zgledalo, ko smo se pripeljali tja in kar takoj postali domači... ampak če ste pa tudi vi (Alenkina familija) tako prijazni! Kaj čmo!?

Ja, prav prijeten zaključek dopusta - saj res - to je bil moj prvi pravi dopust, tak po pravilih, da traja vsaj dva tedna (po zakonu je treba vzet 2 tedna dopusta skupaj:))

Barb, tebi pa - pogumno! Le pridno počivaj, potem pa spet!

Ja fino je bilo danes, čeprav je bilo potrebno vstati ob zelo nepriljubljeni uri za nedeljo ( 6.00 ).
Staša je že orisala glavne značilnosti dneva, višek je bil pa dejansko obisk v Žireh, kjer smo najprej poklepetali z domačimi, ki so prav simpatična in zgovorna druščina, potlej pa , čof, in že smo opravili drugo disciplino duatlona. Se velikokrat vozim mimo, pa še nisem opazil oz. izvedel, da imajo tak prijeten punkt.

Organizatorjem teka pa vse čestitke za odlično organizacijo. Mi je ljubše v tej obliki - brez večjega pompa, vzvišenosti in nevemkakšnega prestiža - naši ( moji ) Primorci naredijo to bolj po domače - tako, da deluje bolj pristno - se ljudje bolje počutijo in so zadovoljnejši.
Na koncu so podelili za celo omizje pokalov in medalij ( Ero je vse vestno zabeležil ) - tudi TF je pobral svoj delež - bravo za Stašo - še enkrat.

Čeprav smo "žrtvovali" cel dan je bilo tega vredno, in šele danes sem uvidel, kako pravilno smo se ( že znana sveta trojica Tini, Aleš in moja malenkost ) prejšno nedeljo odločili za isto prireditev, na katero se bomo SIGURNO še vrnili.

Hvala še enkrat vsem za prijetno preživet dan


2x LP

Joj, res so neverjetni tile sežanci! Da takole teden za tednom organizirajo vsaj v mojih očeh neverjetno prisrčno, brezhibno tekmovanje!? Sploh ne vem, kako bi se jim lahko oddolžili. Prihodnje leto zagotovo spet pridem(o). Seveda se jim pozna, da imajo že precej izkušenj z organizacijo, a toliko topline in osebne zavzetosti ne srečaš pogosto. Res, da je večina tekmovalcev njihovih članov, a so tako odkritosrčno sprejeli tudi nas forumovce in vse ostale.

Mal sva z Lojzem imela danes le težav s pojasnili kje so tiste plave učke in kratke frizurce. Sta si punci kr svoje "favorite" izbrali, pa bolj ko sva jih prepričevala, bl sta krožili po moškem delu udeležencev. Pa sploh ne sam po glavah...

Joj pa makaroni so bli ful dobri, čeprav sem pol pri Muhi pojedel še tolk, da bom po moje tudi prihodnje leto zmagal v kategoriji nad osemdeset. Mislim, zakaj ne bi bile kategorije raje po kilah...Ok Aleš, ne paše sem noter, da tukaj jamraš. Ko bo TF organiziral tek bodo pa (tudi) take!

Za Barb mi je hudo in jo iskreno občudujem, da ob poškodbi najde voljo in pogum, da gre z nami na tekmovanje. Mene bi potrlo in bi se zabubil. A sem prepričan, da je TVOJA pot prava!

Pa luštn, k sta se z dopusta vrnila spočita in nasmejana Pia in Ero z lačnim tobijem. Smo se od muhe komaj poslovili.

Kolkrat gremo še spat do naslednjega takega luštnega teka?(sposojeno pri klaudi)

Bravo Staša .

No ker ste itak že vse napisali, čeprav sem se jaz doma trudila in zvečer pisala poročilo, ga zdaj ne bom v celoti objavila.

Pa da kljub vsemu dodam še nekaj svojega:

Aleš in Lojze sta me ob točno dogovorjeni uri naložila v avto in odpeljali smo se najprej do Staše.Tam nas je seveda čakala že kavica. Kot oseba z izkušnjami, sem morala »zmutiti« še penco za kapučino. Dobro mi gre od rok, a ne?
Pot nam je minila v pripovedovanju in seveda prisiljenem poslušanju vseh ostalih o moji poškodbi. Aleš(HVALA) mi je prinesel Smrekovo mazilo in seveda sem ga morala takoj izprobati. Še dobr, da v avtu nima montirane skrite kamere.
Ko smo prišli na štart je tam zelo pihalo. Kljub temu, pa mi je bilo zelo težko , ker se nisem mogla, tako kot vsi ostali pripraviti na tek. V zameno sem si oprtala nahrbtnik in pred ostalimi krenila, počasi, proti vrhu. Pred tem sem se pri prijavni mizici spoznala še z Ines. Ne,ne samo ona nima modrih očk, čeprav je pa kljub temu zelo,zelo simpatična gospa.
Priznam moja bolečina se je pojavljala v intervalih. Ko je bila najhujša sem sama sebi rekla:«Danes gre ena kura na Kokoš!« tako počasi je šlo , vsi ostali pa so kar švigali mimo mene.
Na vrhu se nas je nato zbrala pisana druščina. Lojze nas je takoj počastil s preveč, toplim čajem.
Kmalu nato, smo zagledali, kako je na vrh pritekel še naš »gazda« Ero. Ja, ja seveda je bila Pia(&Tobi) tudi zraven, samo ona je raje,tako kot jaz vzela Kokoš bolj sproščujoče.
Pred hranjenjem s paštico nas je Ines počastila, mmmmmmm,z zelo dobrim Teranovim likerjem.
Sledila je podelitev. Kako prijetno vzdušje lahko pričara, tako majhen krog organizatorjev. Res vse pohvale. Seveda so pripravili tudi obvezne podelitve kolajn in pokalov. Ja in naša Staška se je zopet okitila z eno, ki jo je potem še pridno razkazovala. Čestitam.
Sama sem si potem šla ogledat, ali je Slavnik res v oblakih, kot je prej trdila Staša Alešu. Ob poti nazaj sem se spoznala z zmagovalcem v tekih na Kokoš, Boštjanom. Kot izkušen tekač je takoj opazil moje šepanje in se pozanimal, kaj mi je. Takoj, ko sem povedala kje me boli, mi je že povedal kaj je in mi hkrati že ponudil Tigrovo mazilo. »Izvoli, namaži se, pomagalo bo, meni vedno!«, je bil ustrežljiv.Boštjan še enkrat HVALA , res je pomagalo(dobro naj bi bilo tudi Brinovo mazilo). Ob klepetu se nama je kasneje pridružil še Borut. Povedal mi je, da pozna naš Tekaški forum in da večkrat kaj prebira, ni pa sicer še nikoli nič napisal in da, pazite, smo face. No upam Borut, da te bo tole pa le mogoče spodbudilo k temu, da mogoče oba z Boštjanom napišeta kaj. Od fantov se kar nekako nisem mogla ločiti , saj smo se ponovno srečali med vrati koče in si kar tam, po domače, seveda, privoščili, nekaj zelo gostega, sladkega,mmmmlllljjjjaaaassskkk . Kako nam je steklo. Tile Kraševci pa res znajo pripraviti zanimive dobrote.
Po poti nazaj mi je Pia(HVALA):cast: nudila "psiho terapijo". Zopet sem marsikaj novega in seveda še bolj poučnega izvedela.
Ker sama nisem jedla paštice, sem seveda kljub temu morala napolniti še svoje zaloge. To pa mi je uspelo z zares mega, odličnimi špinačnimi štruklji s tartufi. Takšni še nisem okusila nikjer. .Mljask.
Seveda je bilo dobro tudi vse ostalo, kar je sledilo kot desert. Je pa nasplošno zelo luštno tam pri Muhi. Ja,ja še so dobre oštarije na Slovenskem. Pa še simpatičen vrt imajo.
Nato sem mojo prvoton posadko zamenjala. Verjemite mi-za danes sem imela dovolj-tako športanja, kot opazovanja in "trpljenja" v sebi. Ja, Aleš, ni čist tko izi, veš, gledat, kako se lahko podite tam po klancih, drugi pa "surlo do podna".
S Pio sva nato imeli še prijeten, nemoteč klepet-kajti Ero in Tobi,sta v zadnjem delu avta spala,kot dva otročička. Flaška očitno tud pri Erotu deluje .
Hvala vsem za lep izlet in prenašanje mojega jamranja.

Vidim, da ti je bilo, razen bolecin in tega, da nisi tekla, tam na Krasu kar zelo prijetno, zanimivo in sproscujoce. Pa se vsi so te "po rokah nosili", ker si poskodovana.Tudi to ima svoje prednosti,vidis.
Samo paziti moras, da si ne bos od mesanice raznih domacih mazil cisto deformirala (zdaj zelo simpaticno) mednozje.

Pa ,prosim, Barb, ne zameri mojemu zgornjemu komentarju !! Samo HEC, seveda.Da bos lazje prenasala bolecine

Sezanski organizatorji so pa res ,prav vsi, zelo prijetni ljudje, se poznamo ze s malega maratona. Pravi uzitek je vsaka prireditev na tistem koncu.

Prebrala sem dosedanje pohvale- čakam še komentar vašega šefa .Upamo, da se naslednje leto spet vidimo na tretjem tekaško kolesarskem mesecu na Kokoš . Še prej pa vas vabimo na 3.Tek na Tabor, ki bo 28.08.04 star ob 10 uri. Tokrat bom poskrbela, da ne zmanjka teranovega likerja pa še borovničke bodo narejene. Pozdrav od vseh skupaj. Zdaj pa na DOPUST . INES

Ok še mal o teku, da ne bo zgledal,da smo samo pili, jedli in čvekali. Moram priznat, da sva z Lojzom prišla tokrat na Kokoš s trdnim namenom, da vsaj za minuto izboljšava rezultat. Progo sva od prejšnjega tedna poznala, temperatura je bila ugodna, voljo sva imela tudi, tko da... A sem imel na štartu kar mal čuden občutek, ni bilo tiste sproščenosti prejšnjega tedna, pa tinijevih "dons gremo pa tko bl lagano sportski". Še obisk mejnega lokala me je opozoril, da danes ni tak hec. In sva se pognala v klanec. Mal premal ogrevanja se takoj pokaže kot napaka, pulz Lojzu tako hitro naraste, da ostane mal zadaj. Jaz ne vidim na uro in grem ene 10 m naprej. Prvega ta velkega ovinka od nikoder. Čakam ga, ker vem, da se potem včasih vmes proga mal zravna. In bom lahko podaljšal korak. Aja, to je bilo sam planirano. Na ravnincah sem za silo prišel k sebi, o kakem pospešku ni bilo govora. Ko kar ni bilo konca levo-desnih ovinkov dohitim Barb, ki mi ponudi roko. Je že zgledal, da me bo prav pomilovalno pobožala, ko vidim, da mi ponuja MALINO. To pa je bil doping. Barb in malina. Ampak je bilo treba naprej. Grist v, včasih mal preveč peščen, makadam. In ko se ga ravno navadiš, nehaš preklinjat sebe, kile, ki jih moraš nosit gor, burjo, ki čist zmeraj piha v obraz, se pot naenkrat zravna, še okoli ene par brinovih grmičev na vrhu in gručica v cilju. Par minut rabim, da odzdravim Darji, vzamem vodo, poberem vse listke, ki mi jih ponujajo. Moja ura spet narobe prikaže moj dosežek, a sem tudi z minuto boljšim časom zadovoljen. Bo vsah drugo leto lažje izboljšat. Še deset minut počitka, zlata Barb je prinesla za preoblečt in čvek se je lahko pričel...

Aleš napisal/-a:.....zlata Barb je prinesla za preoblečt ,.....

Kaj zlata, platinasta!

hojla in takoj na začetku - Sežanci ste res face, vsi po vrsti in dekleta še posebej!!! sicer smo to vedeli že prej a nas vedno znova prijetno presenečate

izlet na Kokoško sva s Pio obljubljala kar nekaj časa in zadnjo nedeljo nama je uspelo. in ni nama žal. dan je bil zelo lep, minil je v dobri družbi in z malo sopihanja v klanec.

dobro vzdušje ob pogostitvi in podelitvi na kraških tekih je pa itak že legendarno, a ne?

čestitke Lojzetu in Alešu za izboljšanje rezultatov prejšnje nedelje, čestitke Staši za kolajno in Barbari za moralno podporo. in ČESTITKE Sežancem za vse skupaj. kmalu se spet vidimo!

Staša napisal/-a:
Ja, prav prijeten zaključek dopusta - saj res - to je bil moj prvi pravi dopust, tak po pravilih, da traja vsaj dva tedna (po zakonu je treba vzet 2 tedna dopusta skupaj:))

V zadnjem času pogosto napačna interpretacija. Dva tedna dopusta je pravica, ne pa dolžnost. Če se pa motim, bi bil pa prav vesel, če mi ve kdo povedati, kje to piše

Vidim,da ste zelo uzivali In kje sem bila jaz?na plazi v izoli smo ugotavljali,zakaj nismo sli raje na sprehod na Kokos...se Barbari ne bi bilo dolgcas,ker bi ji nekdo stalno nekaj govoril(beri:jaz.)

nekaj poakcijskih fotk sem zložil v galerijo.

Ines, Darja, Majda, mi boste pomagale z imeni pri nekaterih fotkah?

ugotavljam pa, da nisem posnel nekaterih pomembnih detajlov - teranovega likerja, pašte, ... a kaj, ko takrat človek čisto pozabi na fotoaparat

ero napisal/-a:nekaj poakcijskih fotk sem zložil v galerijo

CESTITAM STASI ZA MEDALJO,EROTUI ZA LEPE SLIKCE IN OSTALIM ZA TAKO LEP NASMEH NA SLIKAH!!!