Priključimo Joškota - poročilo
OdgovorObjavljeno:07 Feb 2010, 17:06
Ta tekma si pa zasluži nekaj več besed. 
V Sečo sem prišla dovolj zgodaj, da je bil čas za vse: prijave, kavo, WC, kratko ogrevanje.
Ob prijavah mi je bilo najprej žal, ker nisem s sabo vzela majice s kratkimi rokavi, in ker je izgledalo, da bo toplo, je tudi to vplivalo na mojo odločitev, da se prijavim na krajšo, 8-kilometrsko razdaljo. Da mi ne bo predolgo vroče.
A ko sem se pripravljala na tek, je začelo močno pihati, tako da mi za kratke rokave ni bilo nič več žal, ampak sem čez dolgo majico oblekla še jakno. In mi ni bilo nič vroče. Edino rokavice sem med tekom slekla.
Pred startom sem za šalo rekla, da bom sledila Obivankenobiju, da se ne bi izgubila na progi (tisti, ki so tekli na 12 km, so startali v drugo smer in njim ne bi imelo smisla slediti
). Predstavljajte si moje presenečenje, ko se je po startu to res zgodilo, namreč da sta bila pred mano samo Obivankenobi in še en tekač, ob meni pa nikogar. Moja prva misel: "O-o, s tem je pa nekaj narobe. Ali sem začela močno prehitro in me bo zmanjkalo, ali pa ... bom v cilj prišla kot prva ženska in tretja absolutno, kar pa zveni precej neverjetno." 
Poleg tega si vodilnih dveh nisem upala spustiti z vida in s tem tvegati, da, nevajena teka na začetku, zaidem s proge, morda celo kam čez schengensko mejo. In to brez potnega lista. 
In druga misel: "Zakaj nisem na startu bolj pozorno poslušala Mojmirjeve razlage poteka proge?" 
Obivankenobijev zasledovalec, še bolj pa Obivankenobi, sta bila seveda veliko prehitra, da bi ostala v mojem vidnem polju. Ampak na srečo je bila proga dovolj dobro označena, sicer pa tako ali tako ni bilo kam za zaviti. Razen v morje, za kar pa je bilo "malenkost" premrzlo.
Celo progo sem tako tekla sama. Tista dva fanta precej pred mano, "zasledovalci" pa tudi precej za mano. Kar preizkušnja za motivacijo, moram priznati. Obivankenobi mi pri srečanju po njegovem oziroma pred mojim obratom reče: "tretja si" (jaz sem si sicer pa mislila: ja, ampak hkrati tudi prva med ženskami, daj raje to povej naglas
).
Ko nazaj grede srečam Taeta, ugotovim, da tudi on prepričljivo vodi v teku na 12 km. Tudi za njim dolgo nikogar. Tako da je bilo jasno, da ne potrebuje zelo glasnega navijanja in da lahko varčujem moči za "ciljni sprint".
Med srečevanjem tudi drugih tekačev (najbolj se spomnim navijanja Nadje) mine 40 minut in s tem tudi proga. Na cilju naredim še nekaj fotk (naložila jih bom zvečer), se grem preobleč in počakat na podelitev in mojo prvo zlato medaljo.
Zlati medalji sta si prislužila tudi Tae in Obivankenobi. Bravo, fanta! Tokrat nista tekmovala med sabo in sta bila zato lahko oba prva.
Da bom pa danes tudi jaz v tako ugledni družbi zmagovalcev, si pa nikakor nisem mislila.
Mojmir, vse pohvale za ta tek, edino ime je morda malo preveč politično (mene ne moti, ker vem, da je fora, koga drugega pa bi lahko).
Lep dan je bil.
V Sečo sem prišla dovolj zgodaj, da je bil čas za vse: prijave, kavo, WC, kratko ogrevanje.
Ob prijavah mi je bilo najprej žal, ker nisem s sabo vzela majice s kratkimi rokavi, in ker je izgledalo, da bo toplo, je tudi to vplivalo na mojo odločitev, da se prijavim na krajšo, 8-kilometrsko razdaljo. Da mi ne bo predolgo vroče.
A ko sem se pripravljala na tek, je začelo močno pihati, tako da mi za kratke rokave ni bilo nič več žal, ampak sem čez dolgo majico oblekla še jakno. In mi ni bilo nič vroče. Edino rokavice sem med tekom slekla.
Pred startom sem za šalo rekla, da bom sledila Obivankenobiju, da se ne bi izgubila na progi (tisti, ki so tekli na 12 km, so startali v drugo smer in njim ne bi imelo smisla slediti
). Predstavljajte si moje presenečenje, ko se je po startu to res zgodilo, namreč da sta bila pred mano samo Obivankenobi in še en tekač, ob meni pa nikogar. Moja prva misel: "O-o, s tem je pa nekaj narobe. Ali sem začela močno prehitro in me bo zmanjkalo, ali pa ... bom v cilj prišla kot prva ženska in tretja absolutno, kar pa zveni precej neverjetno." Poleg tega si vodilnih dveh nisem upala spustiti z vida in s tem tvegati, da, nevajena teka na začetku, zaidem s proge, morda celo kam čez schengensko mejo. In to brez potnega lista. In druga misel: "Zakaj nisem na startu bolj pozorno poslušala Mojmirjeve razlage poteka proge?" Obivankenobijev zasledovalec, še bolj pa Obivankenobi, sta bila seveda veliko prehitra, da bi ostala v mojem vidnem polju. Ampak na srečo je bila proga dovolj dobro označena, sicer pa tako ali tako ni bilo kam za zaviti. Razen v morje, za kar pa je bilo "malenkost" premrzlo.
Celo progo sem tako tekla sama. Tista dva fanta precej pred mano, "zasledovalci" pa tudi precej za mano. Kar preizkušnja za motivacijo, moram priznati. Obivankenobi mi pri srečanju po njegovem oziroma pred mojim obratom reče: "tretja si" (jaz sem si sicer pa mislila: ja, ampak hkrati tudi prva med ženskami, daj raje to povej naglas
).Ko nazaj grede srečam Taeta, ugotovim, da tudi on prepričljivo vodi v teku na 12 km. Tudi za njim dolgo nikogar. Tako da je bilo jasno, da ne potrebuje zelo glasnega navijanja in da lahko varčujem moči za "ciljni sprint".
Med srečevanjem tudi drugih tekačev (najbolj se spomnim navijanja Nadje) mine 40 minut in s tem tudi proga. Na cilju naredim še nekaj fotk (naložila jih bom zvečer), se grem preobleč in počakat na podelitev in mojo prvo zlato medaljo.
Zlati medalji sta si prislužila tudi Tae in Obivankenobi. Bravo, fanta! Tokrat nista tekmovala med sabo in sta bila zato lahko oba prva.
Da bom pa danes tudi jaz v tako ugledni družbi zmagovalcev, si pa nikakor nisem mislila.
Mojmir, vse pohvale za ta tek, edino ime je morda malo preveč politično (mene ne moti, ker vem, da je fora, koga drugega pa bi lahko).
Lep dan je bil.
in eni smo štartali v eno smer, drugi v drugo, vendar je Mojmir dobro razložil pravila "igre" in ni bilo problemov...pred štartom smo imeli še gasilsko slikanje ter snemanje ter vsak po svoje recitirali vabilo na tek Povežimo soline v marcu... 
, naslednjič (mogoče že v Lipici) sem jaz na vrsti za prevoz... 