Tekaški forum

Pa smo ga odtekli ... za večino prvega v tej sezoni! V Veroni je bil lep tek v sončnem (sicer malo vetrovnem) vremenu. Zbralo se nas je kar precej udeležencev (1662 maratoncev in 3614 polmaratoncev, ki so zaključili tek), tako da je bilo na začetku kar nekaj gneče. Med udeleženci je bilo tudi dokaj pogosto slišati Slovenščino.
Tek je potekal po samem mestu, kjer so bili ob koncu proge malo nadležni sprehajalci in po obrobju mesta, kjer so nas pisano gledali temnopolti in rumenopolti priseljenci.
Na nekaterih delih je malo nagajal veter, drugače pa lepa ravninska trasa, brez kakih hudih vzponov.

Sam sem s prvim tekaškim tekmovanjem - maratonom v letošnjem letu zelo zadovoljen. V tekmo sem se odpravil s precejšnjim rešpektom, ker sem v zadnjem času večinoma tekel na smučeh in le občasno tekel, tako da nisem vedel pri čem sem. V mislih - željah sem imel tek pod tremi urami, kar se mi je na štartu zdelo kar malo preoptimistično. Na progi pa je kar šlo, kilometer za kilometrom po začrtanem tempu. Tako sem cilj prečkall pod 3, z nasmeškom na obrazu in z občutkom(da je v nogah še nekaj municije), in da bi lahko odtekel hitreje. Na koncu sem za nekaj sekund izbolšal PB, tako da z optimizmom zrem v prihajajočo sezono.
Arabo naj se ti še enkrat zahvalim za prevzem številke ... ob priliki se ti oddolžim!
LP Rok

Ojla,

Čestitke vsem, ki ste pretekli Verono (polovičko ali cel maraton). Posebej pa tistim, ki ste dosegli svoj PB (maca & co. ... )

Hoj,

prvi letošnji maraton uspešno pod streho. Vse je bilo super in smo res uživali. Na tekmi sem prvo polovičko obrnil malce prehitro, kar se mi je maščevalo v zadnjih 10 km. Še vedno pa sem dosegel planiran rezultat. 33 mesto absolutno med 1662 maratonci pa tudi ni tako slabo.

Upam da bo tale snežna brozga čim prej skopnela in bom lahko spet normalno nadaljeval s pripravami za Boston.

Kasneje objavim še fotke.

REZULTATI.

Lp, Matjaž

Bravo Matjaž, Roxy, bravo vsi ostali, ki ste že takole zgodaj v hudi formi!

Matjaž in Rok sta odtekla dobro, vreme je bil ugodno, tisti veter je bil res hladen in dokaj moteč, meni so bolj nagajale tiste kocke v mestu. Rezultat pa itak nad pričakovanji za prvi letošnji maraton. Pol minute slabše od PB. Malo me je vzelo tista zadnja dva km po kockah v mestu.
Za razgibavanje po teku smo poskrbeli z ogledom mesta, kjer je mrgolelo azijcev-turistov in črncev-migrantov.

Lep tek, lep ambient, niti ne tako daleč (hvala Lonelyu , ki se vedno znova žrtvuje kot voznik in Arabu ki je odšel na dopust zaradi tega da je lahko dvignil naše štartne številke.

Nekaj mi je uspelo poslikati, kaj več bodo dodali turisti, ki so si vzeli malo več časa.

http://picasaweb.google.com/romano964/2010_02_21#

Po dveh mesecih viroznega zabušavanja (kar se tiče teka) mi je uspel krasen trening, vlečni službi se nisem pustila premamiti in sem jo v svojem ritmu mahala proti cilju. Je bil pa čisto fajn občutek imeti nekoga ob sebi od začetka do konca. No, ko bom fit, ga bom rezervirala za zajčka. No, ja, bi šla jaz še v zase bolj značilnem ritmu, če ne bi bilo vlečne službe, tako da je svojo nalogo opravila. Tnx.

Aja, čestitam tudi jaz vsem po vrsti za PBje, za zgrešene PBje, za karkoli ste/smo si zadali za cilj v Veroni.

Je bilo pa že samo druženje TFjevcev enkratno, okupirali smo skoraj celo etažo v hotelu, proslavljali smučarske uspehe, osvajali picerije, sladoled tudi letos preverjeno dober, kave itak, čeprav so jih zaračunavali malo po svoje. Račun iz picerije prvi večer je bil pa poglavje zase, šop karirstih lsitičev iz beležke, na njih pa s svinčnikom in v hieroglihfih napisano, kaj nam je uspelo zmazati

Urnik od neke picerije je res ubitačen.

včeraj v veroni je pa bilo res lepo. Nov PB je samo del tega.
vse ostalo pa je na mojem blogu. ob prilki še dodam fotke.
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=diabetes&e_id=116510

No, pa sem ga spravila"pod streho" , maraton namreč, sem se pa odločila, da bom drugič za ogled Verone vzela drugo agencijo, ki ne bo tako hitro tekala po mestu mimo vseh turističnih točk. Je blo treba, kar veliko volje zbrati, da si nisem vzelela preveč časa za ogledovanje .
To je bil moj drugi maraton, osebni rekord sem popravila za dobrih 12min.

Čestitke vsem, ki ste pretekli polmaraton ali maraton. Upam, da ste uživali v lepem dnevu
BRAVO MI

Bravo vsem

Ko sem danes mimogrede srečal Mici, je zgledala zelo spočita...očitno si se šparala

No takole, letošnji prvi maraton je za nami , hvala maca hvala laufer, za brezskrben transfer od vrat do vrat, v prijetni družbi kjer sem imel olinkluziv (prevoz, nastanitev, lauf, prevoz ...), je vse kar prehitro minilo, ampak vsega luštenga je enkrat konc, pa je treba mal evrčkov nabrat, da bomo še kakšen vikend turizem zganjal
Hvala vsem, dobr je blo, laufal smo pa tud, da nebo kdo mislu da smo sam Julijo nadlegval.

LP Bojan

Pa sem ga zmagala, svojega prvega letošnjega. Maraton, namreč.

Po Vrbi sem mislila, da smo za nekaj časa s teki opravili, kolenček me je tako bolel, da sem komaj hodila. Pa ga je Pia uštimala, da je opravil veliko preizkušnjo - odtekel celih 42 km, brez bolečin in z osebnim rekordom. Izboljšala sem ga za celih 10 min. Še malo, pa bom v času padla pod 4:00:00 (sanja svinja o kukuruzu press).

Edina napaka je bila - prekratek pomaratonski sprehod (Looooonnnnnnniiiiiiiiiiii, pogrešam te). Tako me danes malce boli peta, ne ahilova tetiva, nižje, tam, kjer te čevelj običajno ožuli. Pa nisem nič ožuljena. No ja, malo na trdo tudi hodim....

Fantje, hvala vsem trem za družbo, sem se počutila kot čebelja matica s toliko "troti" okoli sebe.

Slikice ob priliki, mam okupiran računalnik z drugimi stvarmi.

Čestitke vsem tekačem in zahvala navijačem. Brez nas in vas ni športa.

maca napisal/-a: z osebnim rekordom. Izboljšala sem ga za celih 10 min. Še malo, pa bom v času padla pod 4:00:00 (sanja svinja o kukuruzu press).

Še letos ti bo uspelo.

maca napisal/-a:
Edina napaka je bila - prekratek pomaratonski sprehod (Looooonnnnnnniiiiiiiiiiii, pogrešam te). No ja, malo na trdo tudi hodim....

Manjka tista pasedžata, se čisto strinjam. Bova vedeli za drugič, ker drugič definitivno bo

Tudi za menoj je res lep vikend. Z drago sva prispela že v soboto in najprej opravila vse formalnosti. Po kar obilnem kosilu sva si privoščila (pre)dolg sprehod po mestnem jedru Verone. Tri ure so minile kot bi mignil. Škoda le, da ni bilo tako lepo vreme kot včeraj in s seboj nisem vzel fotoaparata/kamere...

Nedelja se je zame začela že zelo zgodaj. Nekako ob 2.uri zjutraj. Že nekaj mesecev bolj slabo in bolj malo spim in tudi včeraj ni bilo nič drugače. Po zajtrku sva se s polurno zamudo le odpravila iz hotela, ravno še pravočasno, da sem se malo ogrel, odtočil in se pomešal med množico tekačev na štartu.

Malo za intermezzo - pred natanko 365 dnevi sem imel skoraj 25 kg več, bil sem solidno nadoziran z zdravili in kaj več kot 500 m od hiše in nazaj peš nisem zmogel. O kakšnem teku ni bilo niti govora...

Zdaj pa sem stal tu med množico čisto pravih tekačev in si sramežljivo ogledoval "zajčke" za tempo 3:15:00 na svojem prvem klasičnem maratonu. (Še tri tedne nazaj je bil moj cilj, da se jih bom držal do 35.km in nato pospešil Na žalost se je iz določenih razlogov moj plan treningov sesul kot hišica iz kart in sem na štart prišel premalo pripravljen)

Veroni še precej manjka do vzdušja, kakršno vlada pred štartom ljubljanskega maratona (StrojMachine) imajo pa jezičnega napovedovalca in helikopter s TV ekipo, ki lebdi 30 m nad glavami množice tekačev na štartu

http://www.youtube.com/watch?v=vTtZpTa7VEo

Hecno je, da so se nam, kljub razvrščanju v bokse po prijavljenih časih, v prvih nekaj kilometrih kar nekajkrat na poti znašli gospe in gospodje, ki so se komajda premikali . "Zajčki" so skakali sem ter tja po cesti in iskali proste prehode in jaz za njimi. No, po petih kilometrih se je tudi to nehalo in smo končno le ujeli pravi ritem. Tako sem "potoval" s skupinico kakšnih dvajsetih tekačev in bilo je prav luštno in zabavno. Pokazalo se je še sonce in tudi veter me ni pretirano motil.

10 km OK, 15 km OK, polovička - še vse po planu, 23 km - prva kriza. Opazim, da sem se naenkrat znašel na repu skupine in da le s težavo držim priključek. Preverim pulz - čisto normalen. Kaj je zdaj to? Stisnem zobe in lovim skupino, ki mi počasi, a vztrajno uhaja. 25 km - ostanem sam. Tempo mi pada iz kilometra v kilometer, do konca pa je še zajeten kos poti. Pijem na vsaki okrepčevalnici (hvala bogu, za "ta velike" lončke), na 30 km zaužijem še zadnjega od treh gelov - ne pomaga nič.

Tempo še vedno pada. Tekači me prehitevajo drug za drugim. Izklopim misli in tečem, kolikor hitro pač gre. Zadnjih sedem kilometrov se bolj malo spomnim. Kot prebliski iz sanj: sonce, veter, ljudje, ki me spodbujajo ob progi, "vzpon" čez Ponte Castelvecchio nekje blizu 40.km in kocke, veliko kock...Arena, tako prazna... in končno ARRIVO. Cilj. Konec neke dolge poti. Nekaj, kar se je še pred štirimi urami zdelo tako samo po sebi umevno, da je bilo fizično trpljenje v zadnje pol ure še toliko večje. Nekaj v meni se zlomi. Zajočem. Tavam po ciljnem prostoru, odkrivam nove dimenzije človeškega obstoja... (No, spet pretiravam. Endorfini pač )

Prej sem imel neizmerno željo, da bi se po teku s fotoaparatom v roki še enkrat podala po mestu, zdaj pa sem hotel le domov. Dobro uro sva potrebovala do avta in še dobre pol ure, da sva se odpravila. Na poti domov sem počasi prišel k sebi. Danes že razmišljam, da bom to čimprej ponovil. (Če ne prej, 18. aprila na Dunaju. Seveda veliko bolje pripravljen...)

Čestitke vsem, ki ste včeraj tekli Odlični ste bili. Še posebej MatjazV

P.S. Aja, malo izven teme. Ali mi lahko kdo razloži, v čem je fora, da primeš Julijino desno dojko, ko se fotografiraš z njo? (Ubogi kip je na tem mestu vidno "abnucan"). Opazil sem namreč, da vsi to počnejo, pa ni bilo časa, da bi si o tem kaj več prebral