Tekaški forum

Lep pozdrav vsem, ki spremljate tole akcijo. Dalje poročilo bo še sledilo,
ko se strnejo vtisi, je pa snovi kar precej. Za začetek zgolj na kratko.

Kot je bilo že objavljeno, sinoči smo v večernih urah po mnogih dogodivščinah v večernih urah prispeli na Trojane. Aleš in Tomaž danes
pot nadaljujeta, mene pa čaka služba in pa celjenje žuljev.

Vozni red je nekoliko spremenjen, odhod je prej, kot je bilo objavljeno,
zaradi same zahtevnosti poti.

Upam, da bo danes prišel kdo pozdravit naša popotnika ali pa se kdo pridružil, kajti pot je mnogo zahtevnejša, kot pa je sprva kazalo.

Več pa kasneje.

Bravo našim ultramaratoncem, si kar predstavljam mnogo dogodivščin ki se vam pripetijo med potjo. Medvedov pa ni, ane

Dule napisal/-a: Medvedov pa ni, ane

Do Trojan nismo videli nobenega. Zato pa smo videli vse mogoče ostale
živali, sicer pa nas je v teh dveh dneh oblajalo nešteto psov.

Bogi reveži, a psičke pa ni bilo nobene

Ker sva s S* minuli vikend potekavali po širnem Pohorju, sva se namenili v soboto (21. 8.) presenetiti vrla tekača na najvišji točki prvega dne na E6 in z njima odteči lažji delček naporne poti. Akcija je seveda potekala v strogi tajnosti - sicer ne bi bilo presenečenje. Nekaj čez deveto sva stekli z najine postojanke na Ribniški koči v meglo in mraz - po markacijah proti Partizanki - koči pod Malo kopo (1450m), mimo katere vodi pot po E6. V nahrbtničku nekaj kalorij za morebiti utrujena tekača in fotkič, da se ovekovečiva z junakoma. Kako urco kasneje sva se že prestopali okoli koče, se celo malce spustili proti Radljam in ugotavljali, da dirkačema navgor po taki strmini verjetno ne bova mogli slediti, zato sva se vrnili h koči, mimo katere bi po vseh predpisih tekača morala iti, se razgibavali in čakali. Medtem sva nabavili razglednice, jih opremili z žigi in pozdravčki za Forum ter pustili prostor za avtograma. Pa čakali ... In čakali ... In malo pred dvanajsto dokončno obupali. Misleč, da sta nekako zaobšla kočo ali celo tekla mimo pred najinim prihodom, sva nekoliko nesrečni sami odtekli svoj delček E6 in se vrnili na Ribniško kočo.
Kaj čmo, tako je to, če hoče človek koga presenetiti ...
Sicer pa, bravo fanta! Prepričali sva se, da ni prav lahko teči po zaraščenih in redko markiranih potkah - da o razdalji ne govorimo ...

Z* napisal/-a:Ker sva s S* minuli vikend potekavali po širnem Pohorju, sva se namenili v soboto (21. 8.) presenetiti vrla tekača na najvišji točki prvega dne na E6 in z njima odteči lažji delček naporne poti. Akcija je seveda potekala v strogi tajnosti - sicer ne bi bilo presenečenje.

Majčken kozmetični popravek - z MP Radelj do Trojan smo popotovali
trije. Glede na razmere smo tudi mi šli po partizansko, partizane se pa ne
preseneti tako hitro. Ja, prav škoda, ker se nismo srečali...

jst bom šel zdele alešu naproti s kolesom..........
lp bor

No čeprav je bila tale današnja "ana-liza"(če ji lahko tako rečem) v zelo skrčeni sestavi-Aleš , Bor(hvala za lizo) in moja malenkost, pa je bila toliko bolj zabavna.
Smeha kolikor hočete.
Mislim,kaj vse človek ne sliši ,ne vidi in ne doživi.

Da povzamem tko zlo na hitro.

Najpej ko sem prišla sem opazila, da je Aleš kar malo shujšal.
"Ja veš mam zdej že hlačke M"
Aleš prosim te,sam da ne bo v petek v strunjanu že S

Potem mi je pa povedal,kaj vse nosi v svoji "spotr Billi torbici"
Mislm,ni da ni,ljudje božji.Aleš,pa to je slabše,če bi šla kakšna ženska na morje.
Vse je tudi arhivirano pa vseeno:zobna krtačka, detergent(mislim, da je reku, da je gospe Mici tam gor v brdih nekaj na roke opral), mazila, sukanec in šivanko, pišuko, lučko, kompas, nekaj setov baterijskih vložkov, pršut, študentski futer, energijsko hrano,.....pa eno celo veliko vrečo cunjic.Ja še celo mašne dolge hlače.
Tko,da če kaj rabte, sam Alea poiščite
Ampak smo ugotovili, da itak ne bi bila fora nosit prazen nahrbtnik.

Ob glodanju "gosenic"(zlasti Bor jih je zlo z veseljem jedel) smo razgljabljali o doživetjih, ki pa jih tu očitno ne primanjkuje.

Z Alešem sva ugotovila, da zna bit kriva za tole E6 tista morska pizza iz Brunarce, ki je bla s šunko.Sigurno so dal neki preveč vanjo, da je Aleš pristal na tako odločitev. Se je pa danes zaobljubil(bo dokazal)-pa bom vseeno citiral, da ne bi slučajno pozabil:
"Če bom imel na Brdu slučajno kdaj po 4-5 pivih kakšne podobne ideje, ME LOPNI PO GLAVI in reči:"E6"!"
Pod to izjavo sva se tudi podpisala.Ja tokrat je on zastavil svoj podpis.

Sklenila sem, da se mu lahko kot nagrado za tole požrtvovlnost na pikniku podari ene nogavičke, ker je,kot je sam izjavil,tako škrt, da si je kupil samo dvoje.Zato pa nosi sedaj s sabo detergent. Ja, Aleš, poduhala jih bova pa z Borom vseeno drugič.

Mazanju s kaplicami 31 v trajen spomin, sem se kljub prepričevanju raje odpovedala.

No pa še kar nekaj zanimivih in duhovitih stvari smo imeli na programu,ampak,.....vsega pa pač ne morem izdati,......

Skartka svaka čast Aleš za požrtvovalnost in "utrgano dejanje" .Že sedaj pa te lopnem po glavi,da preprečim taka dejanja v prihodnosti:bum:

Tomažu teče pot po E6-Slovenija po načrtu. Danes je prišel do Turjaka, kjer upa, da bo dobil obljubljeno sobo kot je bilo dogovorjeno. Jutri ga čaka pot preko Blok do Markovec (v bližini Starega trga pri Ložu).

Upam, da se mu tam pridružim, da nadaljujeva pot do Velikega Snežnika in nato drugi dan do Ilirske Bistrice, kjer zaključim. Tomaž pa naprej do Slavnika.

Tomaž je povedal, da pot do Turjaka ni najboljše označena, kajti na določenih mestih manjkajo oznake. Tam hodi po intuiciji. Upam, da v sredo in četrtek ne bo preveč padavin.

Za Aleša pa ni znal povedati, ali bo še nadaljeval.

tini napisal/-a:Za Aleša pa ni znal povedati, ali bo še nadaljeval

Jaz sem malo prej govoril z njim po telefonu in je rekel, da jutri nadaljuje iz Turjaka!.

Tomaž je dobil prenočišče,ker se je javil,ko je že počival.
Celo nekaj je menda pojedel

Ja tko zlo na hitro, je rekla, Alenka, da grem na TF lahko le za 5 minutl;lepo je(za 3/4 krajev še slišal nisem, kaj šele videl), hudo je (deklarirane pohodniške etape bi radi časovno razpolovili, a vsaj meni ne gre), zabavno je (doživetij z živalmi, ljudmi ob progi in med sabo kar ne zmanjka), pestro, utrujajoče, ti jekleni mišice, voljo, primerljivo z lanskoletnim Malijem.

A žal sem moral danes Tomažu že kmalu po začetku pojasnit, da predvidene poti hoje(17 ur) tretji dan zagotovo ne bom uspel naredit do večera. Sva se vsaj eno uro prepričevala, na koncu je popustil in odbrzel naprej. Zaradi pomankljivih markacij je kar nekajkrat zašel.

Mene je razveselil Bor, ki je prikolesaril na Janče in sva naslednjo etapo naredila skupaj. Prvič sem zdržema tekel eno uro, resda s hitrostjo 7-9 km/uro, a vsaj delal sem se da tečem. Pravzaprav sem danes proti koncu laže tekel ko hodil(če se tistemu stopicljanju še lahko reče tek). Saj vem, da vas zanimajo slike, a to bi šlo že v 200% limita;torej v petek.

Aja-jutri navsezghodaj se vrnem na traso, zdajle sem se najedel, zmetal pol stvari iz nahrbtnika in postavil 5kg limit za jutri.

Saj se kmalu spet kaj oglasimo!

no coment

lp bor

OPIS ETAPE OD STAREGA TRGA PRI LOŽU DO VELIKEGA SNEŽNIKA DNE 25. 8. 2004 IN DALJE IZ VELIKEGA SNEŽNIKA DO ILIRSKE BISTRICE DNE 26. 8. 2004

Na žalost je napovedano slabo vreme.





Vir: Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji, Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana E6 - SLO, založba Damijan Jaklin, Ljubljana 2003

Pravkar sem govoril po telefonu s Tomažem. Trenutno teče sam. Gre vse po načrtih in z mislimi je že v Strunjanu. Vse vas prav lepo pozdravlja, ki navijate za njega in Aleša. Lepo bi bilo če bi se kdo še pridružil na kakšni etapi. Rekel je tudi, da je markacija po knjižici zelo slaba, čeprav je knjižica izšla pred slabim letom.

bravo fantje. Sem pa slisal, da se Mravje vedno bolj kislo smeji.